Raziskava v sklopu magistrskega dela Tanje Šumrada o preferencah kmetov glede novih oblik naravovarstvenih ukrepov kmetijske politike je pokazala, da je večina naklonjena rezultatsko zasnovanim ukrepom ter da bi kmetje večinoma sami prepoznali indikatorske vrste rastlin.
Raziskava je potekala na območjih Natura 2000 Kras, ki obsegajo 618,1 km2. Skupno je bilo v celoti izvedenih 263 anket, kar predstavlja okrog 40 % kmetijskih gospodarstev na območju.
Analiza odziva kmetov do različnih zasnov ukrepa kaže, da obstoječa shema ustreza zgolj manjši skupini kmetov, medtem ko večina preferira možnost rezultatsko zasnovanih ukrepov. Pri tem rezultati prepoznavanja indikatorskih vrst rastlin (značilnic) kažejo, da bi verjetno velika večina kmetov verjetno že sedaj lahko samostojno prepoznala zahtevano minimalno število značilnic, če bi se te pojavile na njihovih zemljiščih. Avtorica zato ugotavlja, da bi bilo zato na področju ohranjanja narave in ekstenzivne rabe travišč v Sloveniji verjetno smiselno pričeti s postopnim uvajanjem rezultatskih in mešanih shem.
Predlaga tudi razmislek o nadgraditvi Sheme za male kmete z večjim poudarkom na okoljskih vsebinah ali dodatnih dohodkovnih plačilih za območja Natura 2000.
Avtorica je predlagala tudi prenovo sistema obveznih usposabljanj. Glede na preference kmetov bi bilo verjetno smiselno razmisliti o uvedbi nabora različnih metod, kot so individualno svetovanje na kmetiji, ogled dobrih praks, panožni krožki in predavanja, med katerimi bi nato kmetje samostojno izbrali 4 ure usposabljanj letno. Prenova sistema usposabljanja je še posebej pomembna v primeru uvedbe rezultatskih in mešanih shem, ki od kmetov praviloma zahtevajo večjo samostojnost pri izbiri kmetijske prakse.
Več:
- Šumrada Tanja: Preference kmetov glede novih oblik naravovarstvenih ukrepov kmetijske politike (magistrsko delo), Ekonomska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2020 (pdf, 83 strani).
