Skip to main content

Riba Faronika - projekt Aqaviva zaključen

Inštitut LUTRA (Inštitut za ohranjanje naravne dediščine) je konec avgusta uradno zaključil aktivnosti projekta LIFE AQUAVIVA  – Živa voda od biodiverzitete do pipe. S projektom so usmerili pozornost javnosti na izgubo biodiverzitete ekosistemov celinskih voda. Sklepno dejanje je bilo srečanje na Ljubljanici.

Skulptura soške postrvi, ki jo je v sklopu projekta izdelal umetnik Rok Mohar iz AKC Metelkova, pa je zaživela svoje novo življenje v začetku septembra, ko so jo predstavili na 4. Festivalu soške postrvi. Namen festivala je spodbuditi ljudi k spoštovanju narave, s poudarkom na reki Soči in vladarici njenih tolmunov – soški postrvi.

Soška postrv je endemit jadranskega povodja, v najbolj pristni obliki živi samo tu, v Soči in njenih pritokih. In skorajda bi jo že izgubili! To bi bila neprecenljiva izguba za našo biotsko pestrost in tudi svetovno zakladnico živih vrst, je v nagovoru poudarila Marjana Hoenigsfeld Adamič (Lutra). Tudi starodavna bajeslovna FARONIKA je mogočna riba, saj na njej svet stoji. Še živi v slovenskem ljudskem izročilu, v pesmih pa se je ohranila samo na Tolminskem.

Kaj nam pripoveduje riba faronika, soška faronika, ki so jo iz odpadkov naše civilizacije, po nemarnem odvrženih v reke, na predlog Lutre oblikovali umetniki Avtonomnega kulturnega centra Metelkova?

»Če se bom jest z mojim repom zvila,
ves svet potopljen bo.
Če se bom jest na moj hrbt zvrnila,
ves svet pogubljen bo.«
(iz ljudske Riba faronika)

SOŠKA FARONIKA je nastala v svarilo ljudem, naj spoštujejo reko in ne ogrožajo življenja v njej. Kajti v naravi je vse povezano: voda z reko, reka z ribo, riba z enodnevnico, žuželka z vrbo, drevo z zemljo. Soča s svojo postrvjo v tolmunu. In človek z vsem tem.

Na željo občine Kobarid in njene županje so železno ribo faroniko podarili občini Kobarid in reki Soči. Postavljena bo v parku, ob vodnem izviru.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava