Riba solinarka je v Jadranskem povodju kvalifikacijska vrsta za tri območja Natura 2000, in sicer za Sečoveljske soline in estuarij Dragonje, Strunjanske soline s Stjužo in Škocjanski zatok. Avtorji poročila o monitoringu (2015) ocenjujejo, da je stanje ohranjenosti solinarke v Sloveniji ugodno in če se bo z območji upravljalo na podoben način kot v preteklosti, bodo za solinarko še naprej ohranjena dovolj velika območja z ustreznim habitatom.
Podatki monitoringa Zavoda za ribištvo Slovenije kažejo, da je ocenjena številčnost v solinskih bazenih višja od tiste v kanalih, laguni in zatoku. To je lahko posledica manj ugodnega habitata (izpostavljenost plenilcem, konkurenca z drugimi ribami) v kanalih, laguni in zatoku ali pa posledica metode izlova (vzorčenje s sakom je v večjem vodnem telesu manj učinkovito kot v manjšem vodnem telesu). Poleg tega se je v Sečoveljskih solinah pokazalo, da je bila ocenjena številčnost v zimskih sezonah višja kot v spomladanski, ker zarod v maju še ni vstopil v populacijo oz. da v teh vzorčenjih še niso zaznali izvaljenega zaroda.
V Sečoveljskih in v Strunjanskih solinah so z vzorčenji ugotovili stabilno strukturo populacije z visokim številom majhnih (mladih) osebkov ter postopnim upadanjem številčnosti proti večjim velikostnim razredom.
Več:
- Monitoring populacij izbranih ciljnih vrst rib - solinarka (Aphanius fasciatus), Samo Podgornik idr., Zavod za ribištvo Slovenije, Ljubljana, 2015.