Skip to main content

Risinja Maja iz kočevskih gozdov opremljena s telemetrično ovratnico

Slovenskim raziskovalcem iz Skupine za ekologijo živali (Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo) je konec januarja na Travni gori na Kočevskem v sodelovanju s člani lovske družine Loški Potok uspelo ujeti in s telemetrično ovratnico opremiti samico risa. Evrazijski ris je danes zagotovo najbolj ogrožena vrsta sesalca v Sloveniji. Zato je vsak novi podatek o tej izumirajoči mački toliko pomembnejši.

Risinja, ki je dobila ime Maja, je stara približno dve leti, tehta 17.5 kg in je v dobri telesni kondiciji. Preden so jo raziskovalci izpustili nazaj v dinarske gozdove, so jo opremili s črno, ultra-lahko telemetrično ovratnico. Ta bo skozi celo leto s pomočjo GPS-a zbirala natančne podatke o gibanju in življenju risinje ter jih v obliki SMS sporočil pošiljala raziskovalcem na fakulteti.

     

Foto: Miha Krofel

Ti podatki bodo še toliko pomembnejši, saj opažanja iz zadnjih let kažejo, da je risinja Maja verjetno eden izmed redkih risov, ki še živijo na Kočevskem. Število risov pri nas je namreč v zadnjih 15-ih letih drastično upadlo in iz mnogih predelov Sloveniji so risi do danes že popolnoma izginili.

Raziskovalci ugotavljajo, da je poleg nezakonitega odstrela, glavna grožnja obstoju risov pri nas parjenje v sorodstvu. Po tem, ko je bil ris v Sloveniji v začetku 20. stoletja popolnoma iztrebljen, smo ga leta 1973 ponovno naselili. A ker je bilo takrat v Slovenijo pripeljanih le šest živali, je kmalu začelo prihajati do parjenja v sorodstvu. Raziskave kažejo, da se genetska pestrost populacije risa pri nas slabša z vsako naslednjo generacijo in kot pravi Tomaž Skrbinšek, vodja genetskih raziskav v Skupini za ekologijo živali: »Prišli smo že tako daleč, da je stanje danes podobno, kot bi se med seboj parili sestre in bratje.« Pri risih se posledice parjenja v sorodstvu izražajo kot odpovedi srca, deformacije skeleta, levkemija in slabša uspešnost pri razmnoževanju. Strokovnjaki ocenjujejo, da če v kratkem ne bomo začeli aktivno reševati problema parjenja v sorodstvu (npr. z doselitvijo nekaj risov iz druge populacije), lahko ris v Sloveniji zopet izumre.

Foto: Miha Krofel

Kontakti za dodatne informacije:
. Ivan Kos - Ivan.kos@bf.uni-lj.si, tel. 041765857
. Miha Krofel, miha.krofel@gmail.com, tel. 051228717
iz Skupine za ekologijo živali, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava