Slovenija povečala omrežje Natura 2000

Vlada RS je na današnji dopisni seji spremenila in povečala omrežje Natura 2000 v Sloveniji.

S tem je država Slovenija prenesla neizpolnjene zahteve Direktive o varstvu prostoživečih ptic in Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prostoživečih živalskih in rastlinskih vrst. Na neizpolnjevanje jo je namreč Evropska komisija v letu 2012 opozorila kar dvakrat (marec, november 2012). Vsa gradiva mora Evropski komisiji dostaviti do 22. aprila 2013.

Obstoječe omrežje Natura 2000 je razširila za približno 480 km2 - na kopnem za 477 km2 in na morju za 3 km2. To je povečanje za 2,4 odstotke državnega ozemlja.

Vlada je sprejela štiri akte, s katerimi je uveljavila spremembe omrežja Natura 2000:

• Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posebnih varstvenih območjih - območjih Natura 2000 (vladno gradivo, Uradni list št. 33/13)
• Uredba o spremembi Uredbe o ekološko pomembnih območjih (vladno gradivo, Uradni list št. 33/13)
• Uredba o spremembi Uredbe o habitatnih tipih (vladno gradivo, Uradni list št. 33/13)
• Načrt ugotavljanja posledic vpliva območij Natura 2000 in določitve razvojnih ukrepov (vladno gradivo, načrt, priloge - zip) 

ter sprejela tudi:  

• odgovor na obrazloženo mnenje Evropske komisije glede Direktive o pticah (vladno gradivo: odgovor, priloge 1-3, obrazložitev ZRSVN 1. del, 2. del in 3. del).

Hkrati je s tem določila tudi tehnične popravke meja območij Natura 2000. S temi popravki so meje območij podrobno usklajene z mejami v naravi oziroma, če teh ni, s parcelnimi in drugimi administrativnimi mejami v prostoru. Ti tehnični popravki bodo olajšali tudi upravne postopke in strokovne analize.

Strokovne podlage za spremembe je pripravil Zavod RS za varstvo narave avgusta 2012.

Prikaz novega, razširjenega omrežja - območja po direktivi o pticah.

Prikaz novega, razširjenega omrežja - območja po direktivi o habitatih.

Grafični prikazi so na voljo na spletni strani http://rkg.gov.si/GERK/ (navodila za pregled so tukaj - v pdf).

Podrobni grafični prikazi mej so v shp obliki na voljo na spletni strani Circa. Na Atlasu okolja (Agencije RS za okolje) in na Naravovarstvenem atlasu (Zavoda RS za varstvo narave) bodo dostopni maja 2013.

PODROBNEJE O SPREMEMBAH

Črnočeli srakoper, vrtni strnad, laška žaba – trije zmagovalci

Spremembe območij Natura 2000 bodo v Sloveniji največ koristi prinesle ogroženim vrstam. Med pticami sta to črnočeli srakoper in vrtni strnad. Vrtni strnad spada med naše najbolj redke in ogrožene ptice. Za svoje preživetje na Krasu potrebuje mozaik suhih kraških travnikov in njiv z žitaricami v okolici kraških vasi. Črnočeli srakoper je tik pred izumrtjem, leta 2011 sta na Šentjernejskem polju gnezdila le še dva para.

Laška žaba na svetu živi le v tem delu Evrope (od Švice do Hrvaške), v Evropski uniji pa le na severu Italije in pri nas, Vipavska dolina je ključna za njeno preživetje.

Črnočeli srakoper (Foto: Dare Šere)

Velikost sprememb

Povečanje obsega skupno 480 km2, to je površina nekaj več od 10 Cerkniških polj. Delež ozemlja Slovenije, ki je v območjih Natura 2000, naj bi se tako povečal za dodatnih 2,32 odstotkov, na skupno 37,16 odstotkov državnega ozemlja na kopnem. Največje spremembe so v Vzhodnem in Zahodnem Kozjaku, Osrednjih Slovenskih goricah, dolini Vipave, Polhograjskem hribovju, Vitanju – Oplotnici ter na Krasu.

Precej je tudi zemljišč, ki so doslej bila v območjih Natura 2000, odslej pa to niso več, teh je skupno 129 km2.

Omrežje Natura 2000 je razmeščeno po vsej Sloveniji – katera koli točka v Sloveniji je od najbližjega območja Natura 2000 oddaljena največ 10 kilometrov. Slovenci torej živimo z Naturo 2000 praktično na našem pragu.

Kakšne spremembe: območja so ponekod večja, drugod manjša

Spremembe območij Nature 2000 lahko razvrstimo v štiri skupine. Najbolj pogosto gre za drobne spremembe mej obstoječih območij tako, da so te bolj prilagojene mejam v naravi in parcelnim mejam. Tri  območja so ukinjena, 83 območij je določenih na novo. 5 območij je nastalo z razdelitvijo dveh obstoječih območij. 10 območij je nastalo z združitvijo dveh ali več obstoječih območij. 95 območjem so bile dodane nove površine zaradi vsebine, na 164 območjih so bili narejeni le tehnični popravki meje.

Novihobmočij je 83. Da bi ohranili ogrožene vrste ptic, je Slovenija določila 5 novih območij, večina jih je že sicer v območjih Natura 2000 ali v naravnih parkih. To so Črete (severno in južno od Pragerskega),  Gluha loza na Gorjancih in Karavanke (obe sta že doslej območji Natura 2000 po direktivi o habitatih). Izven kopnega, na morju sta določeni dve novi območji: Debeli rtič in Strunjan.

Območij, ki so po novem večja, je 156, od tega se je površina 125 območij povečala za manj kot 1 km2. Najbolj se je povečalo območje Kras, za dobrih 89 km2.

V treh primerih so bila območja ukinjena.

Območij, ki so po novem nekoliko manjša, je 96 (90 območij za manj kot 1 km2). Najbolj se je zmanjšalo območje Zgornja Drava s pritoki, za dobrih 12 km2.

S spremembo uredbe je na nekaterih območjih ukinjena zahteva po presoji novih posegov. Gre za območja, kjer je Slovenija to zahtevo uvedla, čeprav to niso bila območja Natura 2000.

Pri spremembah velik posluh za pobude deležnikov

Strokovne podlage za spremembe je pripravil Zavod RS za varstvo narave, po predpisani metodi in na podlagi strokovnih podatkov.

Pri opredeljevanju sprememb in dopolnitev območij so upoštevali razpoložljive podatke, konkretne okoliščine in razmere na teh območjih, seveda izključno s stališča zagotavljanja ugodnega stanja ciljnih vrst in habitatnih tipov. Vzpostavitev omrežja (metoda, postopki, merila) Natura 2000 je namreč opredeljena v Direktivi o habitatih in Direktivi o pticah in temelji na razpoložljivih podatkih.

Drugih interesov (ekonomskih, socialnih, rekreacijskih…) pri opredeljevanju območij ni možno upoštevati. Te zahteve se upošteva, skladno z direktivama, v nadaljnjih postopkih.

Gradivo je nato preveril Strokovni odbor za vsebine Direktive o pticah in Direktive o habitatih, ki ga sestavljajo strokovnjaki iz vodilnih slovenskih institucij: Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru, Nacionalnega inštituta za biologijo, Inštituta za biologijo Jovana Hadžija Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Centra za kartografijo favne in flore, Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za ribištvo.

Nato je avgusta 2012 Zavod RS za varstvo narave pripravil predlog sprememb območij. Od oktobra 2012 dalje sta se Ministrstvo za kmetijstvo in okolje in Zavod RS za varstvo narave usklajevala z občinami in drugimi deležniki. Osemdeset občin je poslalo 351 pobud. Prejeli so tudi 78 pobud iz mnenj drugih posameznikov in organizacij, skupaj so torej prejeli več kot 430 pobud.

Pri pripravi dopolnjenega predloga območij Natura 2000 je Zavod RS za varstvo narave v celoti upošteval 66 % pobud, 6 % pobud so upoštevali delno. 28 % pobud ni bilo mogoče upoštevati iz različnih razlogov. Nekatere so se nanašale na obstoječa območja Natura 2000 in so presegale tehnične popravke meje, nekaj pobud je bilo sistemske narave (izločitev naselij). Največ neupoštevanih pobud pa se je nanašalo na izrez bistvenega dela habitata varovanih vrst ali habitatnih tipov. Več.

Na podlagi teh usklajevanj se je površina predlaganih območij zmanjšala za 55 km2 glede na prvotni strokovni predlog Zavoda iz avgusta 2012.

Z Naturo 2000 Slovenci živimo že deveto leto

Omrežje Natura 2000 se je v Sloveniji že doslej razprostiralo na ozemlju 198 občin, v teh območjih je že ob ustanovitvi omrežja leta 2004 živelo več 10.000 ljudi. Trdimo lahko, da velika večina teh prebivalcev zaradi tega ni doživela prav nobene težave, mnogi ljudje pa tega, da živijo v varovanem območju, še opazili niso.

Podatki namreč  kažejo, je na leto v vsej državi le 40-60 takih investicij, ko si je moral investitor na lastne stroške pridobiti poročilo o vplivih na okolje. Skrb, da življenje v območju Natura 2000 prinaša dodatne stroške in izgubo časa, je torej za večino investitorjev odveč.

Da Natura 2000 ne ovira običajnega življenja ljudi kaže tudi dejstvo, da so v več občinah so v preteklih mesecih celo predlagali, da bi se območja Nature 2000 razširila tudi na zemljišča, kjer tega strokovnjaki niso predlagali.

V preteklih devetih letih so občine in lokalna društva izvedli že tudi vrsto uspešnih projektov promocije Nature 2000 in njene vključitve v svojo turistično ponudbo. Pri tem so črpali tudi sredstva Evropske unije. Domačini so z lastnim delom pomagali ohranjati suhe travnike, mokrišča, gnezda štorkelj, bivališča netopirjev, s podatki so pomagali znanstvenikom. Zelo pomembno vlogo imajo tudi kmetje, zlasti tisti, ki kmetujejo ekstenzivno. Mnoge od njih država pri tem podpira s kmetijsko-okoljskimi ukrepi. Prav tako pomembno pa je gozdarstvo, ki je v Sloveniji trajnostno in prav zato ima Slovenija nadpovprečno pestrost živali in rastlin v gozdovih.

Območja Natura 2000 so tako v preteklih letih že postala sestavni del našega podeželja.

Evropsko omrežje Natura 2000 -  največje omrežje varovanih območij na svetu

Evropsko omrežje varovanih območij Natura 2000 strokovnjaki označujejo kot verjetno najbolj ambiciozno omrežje za varstvo biotske raznovrstnosti na svetu. Je rezultat dolgoletnega procesa, v katerega so vključene vse države članice.  Prva območja je EU proglasila leta 2001.

Gre za izredno obsežno omrežje. Doslej je vanjo vključenih 26.000 območij, ki pokrivajo več kot  850.000 km2. Sega od Sredozemlja na jugu do Arktike na severu, od Azorskih otokov na zahodu do delte Donave na vzhodu ter od morja do gorskih vrhov. Skupno pokriva 18 odstotkov površja Evropske unije.  S tem omrežjem se je Evropa postavila na vodilno mesto po velikosti območij varstva biotske raznovrstnosti. Z njim varuje več kot 1 000 redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.

Omrežje sestavljata dva tipa območij. Prva so določena na podlagi direktive o pticah (1979), druga na podlagi direktive o habitatih (1992).

Po podatkih Evropske komisije ekosistemske storitve tega omrežja ocenjujejo na 200 do 300 milijard evrov letno. To je mnogo več od stroškov upravljanja tega omrežja.

Kot je poudaril Komisar za okolje Janez Potočnik, smo Evropejci lahko upravičeno ponosni na to največje povezano omrežje varovanih območij na svetu.

V Sloveniji imamo največjo in najmanjšo žival

Slovenija v tem omrežju igra pomembno vlogo, ki jo je lani v svoji jubilejni publikaciji izpostavila tudi Evropska komisija. Posebej je opozorila na raznolikost pokrajin ter dolgo tradicijo trajnostnega kmetijstva in gozdarstva, kar je privedlo do izjemno bogate biotske raznovrstnosti.

Največja žival, ki jo v Evropi ohranjamo z omrežjem Natura 2000? To je rjavi medved, imamo ga tudi v Sloveniji, tehta  lahko preko 300 kilogramov, hlača tudi po naših gozdovih. Najmanjša žival? Polžek iz rodu Vertigo, s premerom le nekaj milimetrov, prav tako živi tudi ob več naših potokih.

Zakaj ima Slovenija tako »veliko« NATURA 2000 območij?

Slovenija je že ob vstopu v Evropsko unijo imela največji delež državnega ozemlja v območjih Nature 2000, tudi po teh spremembah ostajamo v evropskem vrhu.

Delež območij Natura 2000 v posamezni državi je sorazmeren z bogastvom in ohranjenostjo biotske raznovrstnosti. Direktiva o habitatih namreč določa: Vsaka država članica prispeva k vzpostavitvi Nature 2000 sorazmerno glede na zastopanost naravnih habitatnih tipov in habitatov vrst na njenem ozemlju.

Tako ima Slovenija večji delež Nature kot na primer Danska ali Velika Britanija, preprosto zato, ker je narava v Sloveniji bolj raznovrstna in ohranjena.

To dejansko pomeni, da morajo države, kjer se je ohranila večja biotska raznovrstnost, za njeno nadaljnjo ohranitev nameniti več ozemlja. Če pa je država po površini majhna, to pomeni znaten delež državnega ozemlja.  V Sloveniji namreč živi kar 140 vrst živali in rastlin od skupno 900 vrst, ki so na ravni Evropske unije ogrožene ali redke in zato varovane. To pomeni, da na pol (0,5) odstotka ozemlja EU živi kar 15 odstotkov  teh vrst rastlin in živali. Nekatere živali med njimi potrebujejo za zagotavljanje življenjskega prostora zaradi mobilnosti večja območja. Taki so na primer rjavi medved in sove (velika uharica, kozača).

Velik delež imajo 'nove' članice z bolj ohranjenega dela Evrope (npr. Bolgarija, Romunija, Slovaška), Hrvaška bo imela v omrežje Natura 2000 vključenega predvidoma okoli 38 % državnega ozemlja.

Tudi drugod v Evropi najdemo predele z veliko gostoto oz. deležem območij Natura 2000. Primer v naši soseščini sta Tirolska in Južna Tirolska, ozemlje, ki si ga delita dve državi, Avstrija in Italija. Območje z izredno velikim deležem ozemlja v Naturi 2000 so tudi Pireneji, tudi to območje si delita dve državi, Španija in Francija. Nadalje veliko koncentracijo območij Natura 2000 najdemo na severozahodu Nemčije oz. severovzhodu Poljske, tudi to območje si delita dve državi. Ta območja si lahko ogledamo na preglednem interaktivnem pregledovalniku.

Površine omrežja in deleže nacionalnega ozemlja po državah (stanje 2012) najdete v bitenu Nature and biodiversity  newsletter (Julij 2012), na strani 8.

Kljub vsemu Slovenija ne bo "več kot odlična"

Merilo, ki ga Evropska komisija uporablja za ugotavljanja izpolnjevanja ciljev vzpostavljenosti omrežja Natura 2000, ni delež (%) vključenega ozemlja, temveč:

• pri Direktivi o pticah so referenca območja pomembna za ptice (IBA inventar);
• pri Direktivi o habitatih se preverja Evropska komisija na bilateralnih preverjanjih s posamezno državo članico. V tem primeru strokovno utemeljenost preverja European Topic Center iz Pariza, ki je član konzorcija Evropske okoljske agencije. Pri preverjanju uporablja javno dostopne podatke in kriterije iz obeh direktiv. Na preverjanjih sodelujejo tudi predstavniki nevladnih organizacij in lastnikov, lahko pa Komisija vključi tudi zunanje strokovnjake za posamezna področja. Zaključki teh preverjanj so za državo obvezni, morebitne drugačne rešitve so možne, vendar morajo biti utemeljene z znanstvenimi dejstvi. 

Ob preverjanju meril in podatkov se za vsako vrsto in habitatni tip določi indeks zadostnosti omrežja v posamezni državi. Za Slovenijo je bil ta indeks doslej 73, kar jo je postavilo na 22. mesto. Naše sosede so bile uvrščene takole: Italija na drugem mestu, Avstrija na 16. mestu in Madžarska na 19. mestu.

Vir: EEA

S sprejetjem sprememb in dopolnitev uredbe se indeks zadostnosti za Slovenijo dvigne na 92. Še vedno torej ne 100, kolikor velja za Dansko in Nizozemsko. Slovenija se bo tako iz skupine držav na repu lestvice (22. mesto) premaknila na sredino lestvice.

Indeksa 100 namreč tudi s to spremembo še ne bomo dosegli, saj nam za nekatere vrste manjka znanstvenih podatkov in zato območja zanje niso določena.

Pričakujemo, da sodnega postopka ne bo

Ker je omrežje nastalo na podlagi evropskih direktiv, prinaša pravne obveze državam članicam. Vrsta držav članic je zato v preteklih letih že prejela sodbe Evropskega sodišča, doletele so jih tudi finančne sancije.

Obrazloženo mnenje, kakršnega je Evropska komisija Sloveniji poslala novembra 2012, je zadnja stopnja predsodnega postopka. Če država v tej fazi zadovoljivo ne odpravi očitane kršitve evropskega prava, Evropska komisija lahko začne sodni postopek.

S sedanjo spremembo omrežja Natura 2000 je Slovenija predele, kjer so strokovni podatki utemeljevali skladnost z merili iz direktive, vključila v omrežje Natura 2000 in tako izpolnila bistveno zahtevo Komisije.

Velja opozoriti, da Slovenija - kot območje Natura 2000 na podlagi Direktive o pticah - ni opredelila prav vseh območij iz referenčnega IBA inventarja. Vendar vsa razhajanja med očitki Evropske komisije in novo določitvijo območij Natura 2000 Slovenija pojasnjuje z izključno strokovnimi utemeljitvami. Zato pričakujemo, da bo postopek proti Sloveniji ustavljen in Komisija ne bo sprožila sodnega postopka. 

Več o sodbah Evropskega sodišča v brošuri: Nature and Biodiversity cases ruling of the European Court of Justice (2006) (pdf, 134 strani), sodbe, vezane na direktivo o pticah, so zbrane tukaj in sodbe, vezane na direktivo o habitatih, so zbrane tukaj (obakrat gl. rubriko "Povezana sodba" oz. "Affected by case" - slovenski jezik si izberete v polju desno zgoraj).

Natura 2000 v slovenskih občinah

Slovenija je razdeljena na 210 občin, med njimi pa jih ima kar 55 (četrtina vseh občin) več kot polovico svojega ozemlja vključenega v omrežje Natura 2000. Celotno ozemlje imajo v Naturo 2000 vključeno tri občine: Velika Polana, Grad in Gornji Petrovci. Več kot 99 odstotkov občinskega ozemlja imajo vključenega občine Šalovci, Rogašovci, Hodoš, Kuzma, Kobilje, Kostel, Osilnica in Bistrica ob Sotli.

Delež ozemlja občin na območjih Natura 2013: občine razvrščene po abecedi (pdf, 6 strani) in občine razvrščene po deležu) (pdf, 6 strani).