Partnerji projekta LIFE-IP NATURA.SI so v aprilu in maju letos izvajali popis divjega petelina na pilotnem območju Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci. Na podlagi tega so pridobili zanesljive podatke o rastiščih, velikosti populacije in ocene dejavnikov ogrožanja. Na delavnici, ki je potekala v prvi polovici oktobra, so predstavili rezultate popisa in pripravili temelje za dobro sodelovanje pri pripravi izvedbenih ukrepov.
Črna in Luče sta ključni območji za divjega petelina
Delavnico je organizirala Suzana Vurunić, OE Nazarje, ZGS, pri pripravi in izvedbi pa je sodeloval tudi Matej Demšar iz območne enote Celje ZRSVN: “Način vodenja z uporabo pridobljenega znanja na komunikacijskih delavnicah je, poleg ostalega, vsekakor prispeval k dobremu vzdušju na delavnici in k jasnosti rezultatov in zastavljenih ciljev delavnice. Izvedeli smo veliko novega, utrdili staro znanje, predvsem pa postavili temelje za nadaljnje sodelovanje. Mislim, da je kljub kratkemu času za pripravo, to zelo dobro uspelo,” pravi Demšar.
Delavnica za pripravo ukrepov za ohranjanje divjega petelina na območju Kamniško-Savinjskih Alp in Grintovcev (Foto: Suzana Vurunić, ZGS).
ZRSVN je predstavil rezultate popisa divjega petelina, ki je potekalo letos spomladi. Dobrih 70 odstotkov vseh aktivnih rastišč se nahaja v krajevnih enotah Črna in Luče pri ZGS. Več kot tri četrtine rastišč se nahaja v pasovih nadmorskih višin 1.200–1.400 m in 1.400–1.600 metrov. Skoraj polovico pevskih dreves predstavlja smreka. Pri popisu so bile največkrat izpostavljene motnje za divjega petelina, kot so rekreacija, vožnja z motornimi vozili, sečnja in spravilo lesa v času rastitve.
Milan Golob, vodja krajevne enote Črna pri ZGS, pravi, da je ohranjanje divjega petelina zelo kompleksna naloga: “Za izboljšanje rastišč in populacije je potrebno širše razumevanje javnosti oz. prilagajanje vseh, ki so prisotni v teh območjih. Krajevna enota Črna je zelo pomembna oaza za ohranjanje te vrste.”
Iskanje in usklajevanje ukrepov za ohranjanje divjega petelina na območju Kamniško-Savinjskih Alp in Grintovcev (Foto: Suzana Vurunić, ZGS).
Enakovredna vključenost vseh sodelujočih
Udeleženci delavnice strokovno delujejo na različnih področjih, zato je bila izmenjava znanj in izkušenj pomemben del usklajevanja. “Menim, da je takšna raznolikost prednost, saj s tem pridemo do boljših rešitev,” pravi Jernej Rebernik iz ZRSVN. “Ugotovili smo, da obstaja nekaj lukenj v znanju o vrsti, vendar bomo s sodelovalnim pristopom lahko oblikovali ukrepe, ki bodo prispevali k izboljšanju stanja populacije divjega petelina. Delavnica je bila korak v pravo smer, čaka pa nas še veliko dela, vendar s takšnim sodelovanjem vseh smo na dobri poti k skupnemu cilju.”
Tanja Košar iz območne enote Celje ZRSVN poudarja, da je vključenost različnih strokovnjakov pomembno oblikovala razpravo na delavnici. “Delavnica nam je omogočila tako vpogled v analizo kot tudi izmenjavo izkušenj s terena. Z debato vseh prisotnih smo postavili temelje za prihodnje sodelovanje in izboljšanje le-tega. Zelo pomembna je bila enakovredna vključenost vseh sodelujočih. Na delavnici smo pridobili pomembne informacije o aktualni problematiki in skupaj oblikovali načine, kako jo reševati na konkretnih območjih.”
“Delavnica je dober uvod v sodelovanje med pristojnimi institucijami in odgovornimi za pripravo strokovnih podlag za upravljanje z zavarovanimi vrstami. Takšen način dela prispeva k temu, da lahko usklajeno izvajamo aktivnosti,” pravi Blaž Presečnik, vodja krajevne enote Gornji Grad, OE Nazarje, ZGS. Dodaja, da se bodo rezultati pokazali, če bomo uspešno povezali čim več uporabnikov prostora, poleg tega pa bi k učinkovitosti pripomogla tudi sprememba zakonodaje na državni ravni.
Skupinsko oblikovanje predlogov ukrepov (Foto: Suzana Vurunić, ZGS).