Na kabinetnem delu ekskurzije sta zbrane udeležence pozdravila pomočnik direktorja za strokovne zadeve ZGS dr. Aleš Poljanec in vodja OE Kočevje ZGS Katja Konečnik. Vodja projekta LIFE-IP NATURA.SI na ZGS Gregor Danev je predstavil analizo Programa upravljanja območij Natura 2000 (2015–2018/19) in posebej izpostavil analizo največjega območja Natura 2000 v Republiki Sloveniji – (kompleksnega) območja Natura 2000 Kočevsko, v katerem je bilo doseženih kar 88 % ciljev.
Ogledali smo si 10 minutni predstavitveni video o gozdnogospodarski enoti Kočevje. Sledila je predstavitev mag. Tomaža Devjaka, ZGS OE Kočevje, o območju in ključnih podatkih o stanju gozdov, realiziranemu poseku ter negovalnih in varstvenih delih v obdobju zadnjih 10 let. Tina Kotnik, ZGS OE Kočevje, je predstavila aktivnosti na projektu LIFE Kočevsko (2014–2019), v sklopu katerega jim je s partnerji uspelo preseči vse zastavljene cilje projekta. S tem projektom so postavili tudi izhodišča za izvajanje ukrepov Natura 2000 v gozdovih Slovenije. Konkretne naravovarstvene aktivnosti – ukrepe za vrste ali habitatne tipe so izvedli na kar 273 prostorsko ločenih območjih: od umeščanja 100 ha novih ekocelic, puščanja mrtve biomase, zakupa in označevanja habitatnih dreves, obročkanja dreves, vzpostavljanja mirnih con, postavljanja zapor slepih krakov gozdnih cest in oprema le-teh s pripadajočo prometno signalizacijo (oznak oz. tabel), postavitve 20 prehranjevalnih ograj v gozdu z vidno označitvijo, dodatnega vzpostavljanja travnatih površin ob gozdnih cestah (mulčanje) do usmerjanja obiska v širši okolici Reškega jezera v Kočevski Reki.
Sledil je terenski ogled več ukrepov, izvedenih na projektu LIFE Kočevsko na območju dveh gozdnogospodarskih enot – GGE Ravne in GGE Briga:
- Zimsko krmišče za orla belorepca in mehanska zapornica s pripadajočo prometno signalizacijo.
- Obročkanje drogovnjaka, kjer gre za obliko nege drogovnjaka, s čimer se ohranja stojnost sestoja. Pri negi so nastale manjše poškodbe. Ukrep je zanimiv tudi z naravovarstvenega vidika.
- Gozdna jasa, na kateri je bila izvedena poseka za divjega petelina. S tem so dosegli mozaičnost delov habitata na območju centralnega rastišča vrste in omogočili razrast jagodičevja in malinovja.
- Ekocelica v coni triprstega in belohrbtega detla, kjer je gozd prepuščen naravnemu razvoju.
- Opazovalnica ob Reškem jezeru, kjer je ZGS predstavil nadaljnji postopek priprave območnih gozdnogospodarskih načrtov in lovskoupravljavskih načrtov in MOP nadaljnje korake pri pripravi novega PUN.
Na strokovni ekskurziji je med udeleženci potekala razprava o različnih temah, in sicer o določanju mirnih con, usmerjanju prostočasnih aktivnosti, puščanju odmirajočega stoječega odmrlega drevja, normativih v Pravilniku o sofinanciranju in financiranju vlaganj v gozdove, o stanju populacije divjega petelina na Kočevskem oziroma v Sloveniji in širše ter o perspektivi iglavcev v slovenskih gozdovih in trajno negospodarjenih gozdovih – gozdnih rezervatih.
Strokovna ekskurzija o gozdarstvu in Naturi 2000 na Kočevskem (foto: Suzana Vurunić, ZGS).
Strokovna ekskurzija o gozdarstvu in Naturi 2000 na Kočevskem (foto: Suzana Vurunić, ZGS).
Mihael Koprivnikar, predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je pohvalil organizacijo dogodka in ogled dobrih praks, kar omogoča primerjavo prednosti in slabosti izvedenih ukrepov. Podprl je pomembnost razprave o izboljšanju sistema financiranja ukrepov in zakonodajnih spremembah. S tem se je strinjal tudi Janko Tavčar, predstavnik Škofije Novo mesto, in dodal, da je izvedel dosti novega, kar bo prenosljivo na njihovo območje, kjer so vsi gozdovi vključeni v Naturo 2000. Barbara Kink, vodja OE Novo mesto Zavoda RS za varstvo narave, je izpostavila sodelovanje in izmenjavo izkušenj med vsemi deležniki v gozdnem prostoru, kar omogoča boljše delovanje na območju, ki ga prisotni s svojim delom pokrivajo.
Aleš Kadunc, predstavnik Združenja večjih gozdnih posesti, je izpostavil, da je Kočevsko odličen primer dobrih praks izvajanja ukrepov Natura 2000. Takšni dogodki in diskusije zbližujejo. Želi si, da bi bile podobne ekskurzije vsakoletna praksa. Tudi Maja Cipot, vodja projekta LIFE-IP NATURA.SI, z Ministrstva za okolje in prostor, je izpostavila, da so informacije s terena zelo pomembne in da takšni dogodki zbližujejo ter omogočajo konstruktivno debato med strokovnimi službami in predstavniki lastnikov gozdov v Sloveniji. Podprla je idejo, da bi imeli oglede dobrih praks vsako leto, saj bi se vsi tako lažje razumeli. Marjan Hren, predsednik Zveze lastnikov gozdov Slovenije, se je strinjal, da omogočajo strokovne ekskurzije prenos različnih znanj in izkušenj med območji. Poudaril je t.i. gozdni dialog in pomembnost, da se drug od drugega učimo in opravljamo svoje poslanstvo v dobrobit narave.
Avtorica besedila in fotografij: Suzana Vurunić, ZGS OE Nazarje
Strokovna ekskurzija o gozdarstvu in Naturi 2000 na Kočevskem (foto: Suzana Vurunić, ZGS).
Strokovna ekskurzija o gozdarstvu in Naturi 2000 na Kočevskem (foto: Suzana Vurunić, ZGS).