Klifi spadajo klifi med habitate, ki so najmanj izpostavljeni človeškim vplivom in kot taki so pravi biseri ohranjene narave. Razumeti in pravilno ovrednotiti pomen teh območij, opredeliti njihovo upravljavsko specifiko iz vidika rabe, kakor tudi opredeliti vpliv klimatskih sprememb, je bil osnovni izziv simpozija o obalnih klifih. Strunjanski klif je predstavila Barbara Vidmar in posebej izpostavila njegov naravovarstveni pomen.
V kraju (Llandudno), v deželi Wales na skrajnem vzhodnem koncu Otoka, je v dneh od 16.–19. septembra 2013 potekal simpozij o obalnih klifih (Coastal Cliffs and lake Bluffs Symposium), ki sta jo organizirali Liverpool Hope University in Natural Resources Wales. Mednarodni simpozij (Anglija, Wales, Severna Irska, Škotska, Romunija, Malta in Slovenija) je bil posvečen predvsem obalnim klifom, ki so v primerjavi z obsežno raziskanimi in v literaturi obdelanimi obalnimi mokrišči, peščinami in prodnatimi obalami, slabo raziskani.
Obmorski klifi so zelo pomembna obalna formacija po vsem svetu, saj so osnova za izredno biotsko pestrost, tako vegetacije, ki obsega od vegetacije puščavskega tipa, do gozdov s kompleksnimi živalskimi združbami, torej tudi iz vidika favne. Klifi spadajo klifi med habitate, ki so najmanj izpostavljeni človeškim vplivom in kot taki so pravi biseri ohranjene narave. Razumeti in pravilno ovrednotiti pomen teh območij, opredeliti njihovo upravljavsko specifiko iz vidika rabe, kakor tudi opredeliti vpliv klimatskih sprememb, je bil osnovni izziv simpozija.
Zgoraj našteta izhodišča je na primeru Strunjanskega klifa predstavila mag. Barbara Vidmar, v prispevku z naslovom Botanical and nature conservation evaluation of Strunjan sea cliffs. Prispevek je povzel rezultate botanično – naravovarstvene raziskave, ki je potekala na Strunjanskem klifu. Izpostavljena je bila posebnost klifa glede na flišno zgradbo, poudarek pa je bil na strategijah preživetja rastlin v spreminjajočem se in neugodnem okolju na strmih prednjih površinah klifa. Predstavljeni so bili rezultati razvrščanja rastlin glede na strategijo preživetja (Grimovska ekologija), ki so pokazali, da se na prednji površini klifa obdržijo predvsem rastlinske vrste, ki so odporne na stresne ekološke dejavnike (pomanjkanje prostora za ukoreninjanje, pomanjkanje hranilnih snovi…). Izpostavljena je bila velika vrednost klifa glede na njegovo heterogenost, saj na izredno kratki razdalji poleg golih površin najdemo tudi posamezne travniške in celo gozdne združbe. Med slednjimi je na polotoku Ronek razvit segment gozda, ki se je nespremenjen ohranil vsaj 200 let. Možno je celo, da nikoli ni bil spremenjen v kmetijske namene, torej gre za prvobitni gozd. Poudarek je bil na velikem naravovarstvenem pomenu klifa, ki ima večplasten naravovarstveni status in je opredeljen tudi kot Natura 2000 območje (pSCI, SAC in SPA).
Glede na tisoče kilometre angleških klifov, vseh vrst, odpornosti in stopenj kompleksnosti, je bila primerjava s štiri kilometrskim Strunjanskim flišnim klifom, poseben izziv. Zanimivo je bilo odkrivati skupne točke kljub nekaterim bistvenim razlikam: ocean proti zaprtemu morju, različen vpliv morskega pršenja, neskončna zaledja klifov proti ozkim robovom slovenskih, izredno sofisticirane raziskave erozije in umikanja klifov v 3D tehniki proti preprostim ocenam, obsežne raziskave favne in flore proti popolnoma neraziskani favni in malo raziskani flori, kompleksni naravovarstveni statusi, dovršeni upravljavski sistemi, ki temeljijo na privatni lastnini upravljavcev…
Omembe vredno je tudi dejstvo, da so območja klifov v Angliji med drugim opredeljena tudi kot Areas of outstanding natural beauty (AONB), ki je kar pomembna naravovarstvena kategorija, v primerjavi s slovenskim povsem zanemarjen lepotnim oz. krajinskim vidikom.
Foto: Barbara Vidmar
O lepoti, naravovarstvenem pomenu, kakor tudi o upravljavskih tegobah in radostih na angleških klifih so udeleženci razpravljali tudi na terenskih ogledih, kjer je bilo na primeru klifa South Stack predstavljeno upravljanje vegetacije na več načinov. Tako so na terenu spoznali pastirja, ki s pomočjo dveh pasjih pomočnikov, pase čredo ovac tipičnih valižanskih pasem in si ogledali posledice nadziranega požiganja gostih resav, zaradi ekoloških zahtev za najpomembnejšo kvalifikacijsko vrsto ptiča, planinsko vrano.
Foto: Barbara Vidmar
Predstavljen je bi tudi izjemen informacijski center, ki kljub ekstremni lokaciji na prepadnem robu visokega klifa, nudi varno zavetje in možnost opazovanja življenja ptičev na strmih in nedostopnih pečinah povsem od blizu (s pomočjo kamer, ki jih z veliki napori postavijo v strme skale).
Foto: Barbara Vidmar
Pojavila se je tudi pobuda z angleške strani o organizaciji podobnega simpozija v Sloveniji.
mag. Barbara Vidmar (barbara.vidmar@zrsvn.si)