Združeni narodi: “Biotska raznovrstnost je eden od ključnih temeljev razvoja človeštva”
Letošnji svetovni dan okolja je prelomen tudi zato, ker Okoljski program OZN pričenja z globalno pobudo Desetletje za obnovo ekosistemov. Ta sovpada z opozorili znanstvenikov, da je prihodnje desetletje ključnega pomena za ohranjanje številnih živalskih in rastlinskih vrst ter prilagajanje na podnebne spremembe. Med ključnimi ekosistemi izpostavljajo mokrišča, gozdove in koralne grebene. Njihovo zmanjševanje neposredno vpliva na življenje skoraj polovice svetovnega prebivalstva.
Ribe predstavljajo petino živalskih beljakovin za okoli 3 milijarde ljudi. Več kot štiri petine človeške prehrane temelji na rastlinah. V državah v razvoju 80 odstotkov ljudi živi na podeželju in njihovo zdravje temelji na rastlinstvu. Urbana območja predstavljajo zgolj 1 odstotek površine Zemlje, na tem odstotku pa živi več kot polovica svetovnega prebivalstva. Funkcionalna urbana življenjska okolja lahko prispevajo k čistejši vodi in zraku, ustvarjanju hladnejših otokov v segretem urbanem okolju, ščitijo kakovost življenja pred različnimi tveganji in omogočajo kakovosten počitek in igro. Tudi urbano okolje je dom raznolikih živalskih in rastlinskih vrst. To je le nekaj dejstev, ki nam govorijo o izjemnem doprinosu biodiverzitete za trajnostni razvoj in kakovostno življenje človeštva.
Evropski zeleni teden v znamenju ničelnega onesnaževanja
Uresničevanje ničelnega onesnaževanja kot temelja Evropskega zelenega dogovora za trajnostno evropsko gospodarstvo bo glavna tema letošnjega Evropskega zelenega tedna. Ta osrednji okoljski dogodek EU se s konferenco in razstavami pričenja 1. junija, zaključuje pa ob svetovnem dnevu okolja. Poleg pomena in vloge biodiverzitete in ekosistemov, ki jih EU združuje v največje naravovarstveno omrežje Natura 2000, bodo predavatelji predstavili pobude, rešitve in predloge za doseganja cilja ničelnega onesnaževanja na področju zdravja, proizvodnje in potrošnje. Te so še posebej v luči aktualnih gospodarskih razmer za okrevanje po pandemiji covid-19.
Slovensko predsedovanje Svetu EU v znamenju biodiverzitete
Evropski zeleni dogovor postavlja biotsko raznovrstnost med glavne prioritete Komisije in držav članic v naslednjem desetletju in na njegovi podlagi so članice sprejele Strategijo EU o biotski raznovrstnosti do leta 2030. Ta predstavlja pomemben vidik okrevanja evropskega gospodarstva po pandemiji covid-19 in pomembno prispeva tako k varstvu narave, zdravju ljudi ter krepitvi odpornosti naše družbe na morebitne prihodnje pandemije.
Slovenija kot ena biotsko najbogatejših držav v EU si bo v sodelovanju z drugimi državami članicami in Komisijo v času predsedovanja še posebej prizadevala za vodilno vlogo EU na svetovni ravni. Slovensko predsedovanje bo vključevalo številne mednarodne dogodke, vključno s 15. zasedanjem Konference pogodbenic Konvencije o biotski raznovrstnosti (COP15 CBD) oktobra 2021 na Kitajskem. Kot predsedujoča država se bo Slovenija zavzemala za izvajanje ukrepov iz Strategije EU o biotski raznovrstnosti do leta 2030, ki izpostavlja pospeševanje vseh aktivnosti za ohranitev biotske raznovrstnosti. Za doseganje tega cilja se bo Slovenija zavzemala zlasti za boljše upravljanje obstoječih zavarovanih območij, vključno z največjim naravovarstvenim omrežjem na svetu Natura 2000, in varstvo prostoživečih opraševalcev.
Pomen narave za človeštvo v številkah:
• Polovica svetovnega BDP (bruto družbenega proizvoda) je odvisna od narave in vsak dolar, ki ga investiramo v obnovo ustvari gospodarske koristi v vrednosti 30 dolarjev. (Verdone and Seidl, 2017)
• Gozdovi predstavljajo vir pitne vode za eno tretjino največjih mest na svetu. Prav tako so ključnega pomena za 80 % dvoživk, 75 % ptic in 68 % sesalcev na Zemlji. (HLPE, 2017; Vié, Hilton-Taylor and Stuart, 2009)
• Obnova 15 odstotkov spremenjenih površin na ustrezen način lahko ohrani 60 odstotkov vrst pred izumrtjem. (Strassburg et al., 2020)
• Drevesa v mestih poleti zmanjšujejo temperaturo zraka za od 0,5 do 2° C, kar neposredno vpliva na kakovost življenja 68 milijonov ljudi. (MacDonald et al., 2016)