Območje terenskega kartiranja
Terensko kartiranje habitatnega tipa javorovih gozdov v grapah in na pobočnih gruščih (HT 9180*) je potekalo na območju Štajerske, in sicer na pilotnem območju Nature 2000 Boč-Haloze-Donačka gora (SI3000118). Gozdovi obsegajo dobrih 7 tisoč hektarov (70 km2), kar predstavlja 62 % pilotnega območja.
Območje terenskega kartiranja ima pestro geološko podlago (karbonatna in nekarbonatna kamnina), raznolike talne razmere, razgiban relief in višinsko razliko med 240 m do 978 m nadmorske višine (vrh Boča). Tu so prevladujoči bukovi gozdovi, ki jih uvrščamo v habitatna tipa ilirski bukovi gozdovi (HT 91K0) in srednjeevropski kisloljubni bukovi gozdovi (HT 9110). Pojavljajo pa se tudi sestoji javorovih gozdov v grapah in na pobočnih gruščih (HT 9180*).
Ti sestoji so praviloma na manjših površinah in le izjemoma jih najdemo tudi na več hektarjih. Na podlagi starejših kartiranj in drugih podatkov so bili uvrščeni v habitatni tip javorovih gozdov v grapah in na pobočnih gruščih (HT 9180) območja Natura 2000. Zaradi pomanjkanja ustreznih terenskih podatkov in posledično morebitnih odstopanj smo v pilotnem območju Boč-Haloze-Donačka gora izvedli terenski pregled sestojnih razmer. V prvi vrsti smo preverjali ustreznost obstoječih con habitatnega tipa na terenu. Hkrati pa smo iskali tudi dodatne sestoje, ki niso opredeljeni kot ta habitatni tip in ustrezajo njegovim značilnostim.
Javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih
Habitatni tip javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih (HT 9180*) prepoznamo po prevladujočih vrstah plemenitih listavcev, kot so:
• gorski javor (Acer pseudoplatanus),
• ostrolistni javor (Acer platanoides),
• gorski brest (Ulmus glabra),
• veliki jesen (Fraxinus excelsior),
• lipa (Tillia platyphyllos) in
• lipovec (Tilia cordata).
Glede na prevladujočo posamezno drevesno vrsto in rastiščne (ekološke) razmere ta habitatni tip delimo na štiri habitatne podtipe:
• javorovje z brestom,
• pobočno velikojesenovje,
• lipovje
• javorovje s praprotmi
Pri prvih treh podtipih velja, da rastejo na pretežno karbonatnih podlagah (prevladujeta apnenec in dolomit), za četrti podtip pa je značilna bolj kisla podlaga (acidofilni elementi). Zaradi pogoste primešanosti karbonatnih spojin v kamninah na tem območju se tudi v zadnjem podtipu lahko pojavljajo nekatere rastlinske vrste, ki so sicer bolj značilne za karbonatne podlage.
Metode terenskega dela
Terensko kartiranje je vključevalo preverjanje potencialnih površin in širok nabor možnih ukrepov za izboljšanje stanja ohranjenosti habitatnega tipa javorovih gozdov v grapah in na pobočnih gruščih. Novi kartirani sestoji so zanesljiva in kakovostna podlaga za učinkovitejše upravljanje s tem habitatnim tipom, na obstoj katerega vpliva širok spekter negativnih dejavnikov.
Za orientacijo na terenu in kartiranje ustreznih sestojev smo uporabljali mobilno aplikacijo QField. V njej so bili pripravljeni različni prostorski sloji. Osnovno podlago so predstavljali digitalni barvni ortofoto posnetki - DOF v merilu 1 : 5.000. Poleg mej območja Natura 2000 in obstoječih con habitatnega tipa so bile v posebnih slojih prikazane tudi potencialne površine: potencialna rastišča gozdov plemenitih listavcev (kartirane gozdne združbe), sestoji z različnim deležem plemenitih listavcev (> 50 %, 30 - 50 %) in lokacije gozdnih rezervatov (slika 1a).
Za lažjo orientacijo na terenu smo v aplikaciji uporabili sloje izohips (5 m) ter omrežji gozdnih cest in vlak. Za prepoznavanje in opredelitev sestojev smo uporabljali IR (Infra-rdeči) posnetek krošenj, s katerim lažje ločujemo sestoje listavcev od iglavcev. Za opredelitev razvojnih faz gozda smo uporabljali digitalni model krošenj, ki uporablja lasersko snemanje (LiDAR) in izračuna višino vegetacije iz razlike med najvišjimi in najnižjimi odboji (slika 1b). Za analizo in prepoznavanje reliefnih in rastiščnih značilnosti smo uporabljali digitalni model reliefa z resolucijo 1 m in topografski indeks (TPI), ki temelji na lasersko (LiDAR) skenirani površini (slika 1c).
Slika 1: Prikaz različnih prostorskih slojev v aplikaciji QField. Priprava slojev: Erika Kozamernik in Ruben Šprah.
Rezultati terenskega dela
S pomočjo aplikacije QField in ogleda terena smo v pilotnem območju Boč-Haloze-Donačka gora pregledali in kartirali okoli 250 različno velikih poligonov, od katerih le del ustreza prednostnemu habitatnemu tipu javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih (HT 9180*). Vsak poligon smo opisali z nekaj ključnimi značilnostmi, kot so šifra HT, podtip, drevesna sestava, pojavljanja pomladka ključnih drevesnih vrst, relief, ocena skalnatosti/kamnitosti, opis pritiskov in groženj, ocena stanja ohranjenosti habitatnega tipa.
Ustreznost razmeroma velikega dela sestojev v do sedaj veljavnih conah smo potrdili predvsem na območju Boča, v manjši meri pa na Donački gori in še manj v Halozah. Pri slednjih v mnogih obstoječih conah habitatnega tipa prevladujejo druge drevesne vrste, med katerimi je najpogostejša bukev. V vseh teh treh enotah smo kartirali tudi večje število gozdnih sestojev, ki doslej še niso bili zajeti v obstoječih conah tega habitatnega tipa in ustrezajo vsem kriterijem za njihovo uvrstitev.
Slika 2: Pogled z vrha Boča na severovzhodno in vzhodno stran v smeri doline Dravinje in Haloz. Severno in severovzhodno pobočje Boča je na več mestih vbočeno in v zgornjem delu precej strmo, kar omogoča uspevanje sestojev habitatnega tipa javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih, ki lahko merijo tudi več hektarjev. (Foto: Lado Kutnar)
Slika 3 in 4: Na pobočjih Boča najdemo še posamezne dobro ohranjene javorove gozdove in tudi posamezna mogočna drevesa gorskega javorja (Acer pseudoplatanus). (Foto: Lado Kutnar; Valerija Babij)
Slika 5: Primer sestoja javorovega gozda, ki ga uvrščamo v habitatni podtip javorovje z brestom. Na splošno je za te sestoje značilna bogata zeliščna plast, v kateri so pogoste različne vrste praprotnic. Sestoj na sliki, ki porašča pobočne grušče, je bil pred kratkim deloma posekan in je zato bolj razredčen, kot je to običajno. (Foto: Lado Kutnar)
Slika 6: V kotanjah (vrtače oz. grape) na Boču je pogost habitatni podtip javorovje z brestom. V juniju bogata zeliščna plast še ni dosegla končne višine. (Foto: Valerija Babij)
Slika 7: Sestoj habitatnega podtipa pobočno velikojesenovje, v katerem rastejo še razmeroma vitalna drevesa velikega jesena in posamezna drevesa javorjev. (Foto: Lado Kutnar)
Slika 8: Sestoji habitatnega podtipa lipovje praviloma predstavljajo ekstremnejša rastišča. Pogosto so v teh sestojih tudi termofilni listavci, kot sta na primer črni gaber in mokovec. (Foto: Lado Kutnar)
Slika 9: Habitatni podtip lipovje je prilagojen na neustaljena skalnato-gruščnata tla na toplih legah, kjer bukev izgubi konkurenčno moč. Nekatera lipovja bi zaradi težke dostopnosti in bližine rezervatov lahko opredelili kot ekocelice brez ukrepov. (Foto: Valerija Babij)
Slika 10: Ekipa sodelavk in sodelavcev GIS in ZGS pri usklajevanju vsebinskih vprašanj in skartiranih sestojev habitatnega tipa 9180* po zaključku enega od mnogih terenskih dni v pilotnem območju Boč-Haloze-Donačka gora. (Foto: Lado Kutnar)
Kako doseči ugodnejše stanje gozdov plemenitih listavcev?
Gozdni sestoji, ki smo jih prepoznali kot ustrezne za uvrstitev v potencialne cone habitatnega tipa javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih, so zaradi različnih dejavnikov, kot so razširjenost glivične bolezni jesenov ožig, rast populacije divjadi, sajenje in pospeševanje iglavcev ipd., večinoma v neugodnem ali celo slabem stanju. Le manjši delež teh površin ocenjujemo, da je v ugodnem stanju.
Vzroki za neugodno stanje tega habitatnega tipa v pilotnem območju Boč-Haloze-Donačka gora je sušenje ključnih drevesnih vrst, med katerimi je še posebej izrazito sušenje velikega jesena zaradi razširjenosti glivične bolezni jesenov ožig (Hymenoscyphus fraxineus). Drug pomemben dejavnik so velike populacije divjadi in njena hitra rast (predvsem tujerodna vrsta muflon), ki močno objedajo mladje plemenitih listavcev in povzročajo tudi mehanske poškodbe mladih dreves z drgnjenjem z rogovi. Ta dva dejavnika najbolj zavirata naravno obnovo gozdnih sestojev in ugoden razvoj.
Pri kartiranju smo ugotovili, da so sestoji plemenitih listavcev močno spremenjeni v primerjavi z obstoječimi podatkovnimi podlagami, saj so na teh rastiščih pogosto sadili in pospeševali tudi iglavce, običajno smreko. Pojavljajo se tudi tujerodne vrste iglavcev, kot sta na primer duglazija in zeleni bor. Tudi bukev pogosto raste v sestojih plemenitih listavcev, kar ne otežuje samo kartiranja habitatnega tipa in podtipov, temveč zaradi njene konkurenčnosti predstavlja tudi določeno nevarnost za zmanjšanje deleža plemenitih listavcev in obstoj tega habitatnega tipa.
Sestoje javorovih gozdov v grapah in na pobočnih gruščih na tem območju pogosto najdemo na razmeroma majhnih površinah, zato je potrebna posebna previdnost ob večjih posegih v gozdni prostor (npr. gradnje gozdnih prometnic in gospodarjenje z gozdom). Zaradi posebnosti teh rastišč in občutljivih tal je treba še posebno skrbno načrtovati in opravljati vse večje posege v gozd in gozdna tla, saj lahko neustrezni posegi v tla sprožijo procese erozije in premikanje običajno precej nestabilnih tal.
Slika 11: Sestoj habitatnega podtipa pobočno velikojesenovje je zaradi sušenja velikega jesena in drugih dejavnikov v slabem stanju. (Foto: Lado Kutnar)
Slika 12: Krmišče divjadi na območju habitatnega tipa javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih. Večja koncentracija divjadi predstavlja oviro za naravno pomlajevanje teh gozdov. (Foto: Lado Kutnar)
Slika 13: Rastišče javorovega gozda, kjer so zaradi sajenja in pospeševanja smreke povsem spremenjene sestojne in tudi rastiščne razmere. (Foto: Lado Kutnar)
Možen ukrep za izrazito izboljšanje stanja ohranjenosti sestojev javorovih gozdov v grapah in na pobočnih gruščih (HT 9180*) na območju Nature 2000 bi bil zmanjšanje populacij divjadi, še posebej tujerodne vrste - muflona. S tem bi prispevali k razvoju novih generacij tovrstnih gozdov. Na krmiščih v sestojih tega habitatnega tipa ali njihovi bližini so še posebej velike koncentracije divjadi, zato bi bilo smiselno njihovo odstranjevanje ali prestavitev stran od sestojev tega habitatnega tipa. V sestojih v mlajših razvojnih fazah, kjer je pomlajevanje ciljnih drevesnih vrst oteženo, je učinkovit tudi ukrep spopolnitve s sadnjo plemenitih listavcev. Pri tem je treba poskrbeti tudi za ustrezno zaščitoteh sadik. V mlajših razvojnih fazah lahko k zboljšanju stanja prispevamo znego, s katero lahko uravnavamo zmes ciljnih drevesnih vrst. V starejših razvojnih fazah lahko izvajamo ustrezna redčenja, s katerim pomagamo pri rasti izbrancem plemenitih listavcev. V močno spremenjenih sestojih, kjer je v sestoju več dreves rastiščem neustreznih vrst, je smiselno njihovo odstranjevanje. Sestoje v ugodnem stanjem lahko opredelimo kot ekocelice brez ukrepov ali jih ustrezno priključimo obstoječim gozdnim rezervatom, če so v neposredni bližini.
V večini primerov je treba poskrbeti, da bodo vsi pritiski in potencialne grožnje za obstoj tega prednostnega habitatnega tipa čim manjši.
Avtorja: doc. dr. Lado Kutnar, Gozdarski inštitut Slovenije in dr. Valerija Babij, Zavod za gozdove Slovenije
Slika 14: Primer dobro ohranjenega sestoja javorovih gozdov v grapah in na pobočnih gruščih (HT 9180*). Sestoj je v ugodnem ohranitvenem stanju in v tem primeru bi bilo smiselno sestoj opredeliti kot ekocelico brez ukrepov. Foto: Lado Kutnar