V prvi fazi smo pripravili zasnovo protokola monitoringa stanja ohranjenosti gozdnih HT z naborom ključnih kazalnikov (znakov). Pri tem smo dali večji poudarek ciljnima HT 9180* Javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih in HT 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja, ki ju kot prednostna HT še posebej podrobno obravnavamo v projektu LIFE-IP NATURA.SI.
V letu 2020 smo na dveh pilotnih območjih projekta - Štajerska ter Kamniško Savinjske Alpe in Grintovci (tri območja Nature 2000: Boč-Haloze-Donačka gora (SI3000118), Ličenca pri Poljčanah (SI3000214) in Kamniško-Savinjske Alpe (SI3000264) skartirali sestoje HT 9180* in 91E0*. Za namen testiranja metode smo v teh sestojih do sedaj izbrali preko 120 monitorinških ploskev. S ciljem, da bi v čim večji meri zajeli vse različne podtipe ciljnih HT, smo nekaj od teh ploskev postavili tudi v poplavnih gozdovih ob reki Muri.
V letošnjem poletju smo začeli s terenskim testiranjem protokola monitoringa gozdnih HT. Znotraj vsake monitorinške ploskve smo v okviru predlagane zasnove monitoringa izbrali več različnih krožnih podploskev, katerih velikost (radij) je odvisna od posameznega kazalnika stanja ohranjenosti gozdnih HT in vsebinskega sklopa. Središče vseh podploskev na izbrani monitorinški ploskvi pa se nahaja v isti točki.
V skladu s predlagano metodologijo terensko delo na monitorinških ploskvah neodvisno izvajata dve ekipi, ki obravnavata različne vsebine. Prvi del monitoringa zajema splošne podatke, rastiščne razmere, izbrane naravovarstvene vsebine in fitocenološki popis (popis rastlinskih vrst po vertikalnih plasteh oz. vegetacije) na ploskvah. Pri tem dajemo velik poudarek oceni vplivov in intenziteti naravnih ter antropogenih motenj, pritiskom in grožnjam za obstoj HT ter konkretni oceni stanja ohranjenosti na izbrani površini. Drugi del monitoringa je namenjen predvsem ocenjevanju stanja gozdnih sestojev in dendrometrijskim meritvam dreves. Kazalniki, ki jih snemamo v drugem delu, so večinoma primerljivi s tistimi, ki jih tudi sicer redno spremljajo v okviru monitoringa gozdov in gozdnih ekosistemov (nacionalna gozdna inventura).
Na nekaterih monitorinških ploskvah in okoliških gozdnih sestojih bodo v okviru projekta izvedeni konkretni ukrepi za izboljšanje stanja ohranjenosti HT, zato so popisi in meritve pomembne tudi za ugotavljanja začetnega stanja na ploskvah. Z namenom spremljanja stanja in učinkov ukrepov bomo vse popise ponovili po izvedbi načrtovanih ukrepov.
V letu 2021 je bila v celoti popisana že približno četrtina vseh ploskev, ki so namenjene testiranju protokola monitoringa gozdnih HT. Med njimi so tudi vse monitorinške ploskve, na katerih se bodo izvajali ukrepi za izboljšanje stanja.
Zasnova protokola monitoringa stanja ohranjenosti gozdnih HT (Kutnar et al., v pripravi) je osnova za terensko testiranje metodologije. V tem dokumentu so predstavljena vsebinska izhodišča in opisani ključni kazalniki (znaki) za ugotavljanje stanja ohranjenosti gozdnih HT.
Primer izbora in označitve ploskve za test monitoringa gozdnih HT na terenu. Ploskev na sliki je postavljena v sestoju pobočnega velikojesenovja, ki predstavlja poseben podtip HT 9180* Javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih. (Foto: Ana Simčič)
Ploskve za test monitoringa gozdnih HT so bile izbrane v reprezentativnih in razmeroma ohranjenih sestojih, ki predstavljajo različne podtipe izbranih HT. Na sliki je primer ploskve, postavljene v sestoju javorovja z brestom, ki je glede na skupno površino najpogostejši podtip HT 9180* Javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih v območju Nature Boč-Haloze-Donačka gora. (Foto: Lado Kutnar)
Primer razmeroma dobro ohranjenega sestoja nižinskega črnojelševja v Cigonci (območje Nature 2000 Ličenca pri Poljčanah), ki ga uvrščamo v HT 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja. V tem sestoju smo postavili eno od ploskev za test monitoringa gozdnih HT. (Foto: Lado Kutnar)
Del obrazca za popis splošnih podatkov, rastiščnih dejavnikov, izbranih naravovarstvenih vsebin in rastlinskih vrst v različnih vertikalnih plasteh vegetacije na ploskvah za test monitoringa gozdnih HT, ki ga uporabljamo pri terenskem delu.
Terenski popis vegetacije na eni od ploskev za test monitoringa gozdnih HT, ki se nahaja v sestoju nižinskega črnojelševja v območju Nature 2000 Ličenca pri Poljčanah. (Foto: Lado Kutnar)
Ocenjevanje stanja gozdnega sestoja in dendrometrijske meritve dreves na ploskvah za test monitoringa gozdnih HT potekajo po prilagojeni metodologiji, ki jo že več let uporabljamo pri nacionalni gozdni inventuri (monitoring gozdov in gozdnih ekosistemov) v Sloveniji. (Foto: Ana Simčič)
Na vseh izbranih ploskvah za test protokola monitoringa bomo izmerili dimenzije dreves, ki bodo izbrane po določenih kriterijih znotraj različnih podploskev. (Foto: Anže Martin Pintar)
Avtorji: doc. dr. Lado Kutnar, dr. Janez Kermavnar, Ana Simčič, Gozdarski inštitut Slovenije, Ljubljana