V LIFE-IP NATURA.SI je do sedaj potekalo odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst na pilotnem območju Štajerske. Različne metode odstranjevanja in omejevanja rasti japonskega dresnika na brežinah Dravinje so preizkusili v Direkciji Republike Slovenije za vode (DRSV): ročno odstranjevanje, vrbovi prepleti, mreža in geotekstil – filc. Na Zavodu za ribištvo Republike Slovenije pa napore usmerjajo v izlov invazivne tujerodne vrste raka trnavca. Na Zavodu Republike Slovenije za varstvo narave (ZRSVN) so v sodelovanju s priznano slovensko strokovnjakinjo za odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst Jano Kus Veenvliet iz Zavoda Symbiosis na terenu preizkusili metode odstranjevanja topinamburja ter pripravili tudi spletno predavanje, ki si ga lahko ogledate na tej povezavi. Akcija odstranjevanja topinamburja je potekala na eni izmed zadnjih lokacij pojavljanja temnega in strašničinega mravljiščarja v Dravinjski dolini. Gosta razrast topinamburja meji na travnik, kjer uspeva zdravilna strašnica, hranilna rastlina metuljev mravljiščarjev. Odstranjevanje smo zato izvedli z namenom, da bi izboljšali in povečali razpoložljivi habitat metuljev mravljiščarjev.
Kako odstraniti trdovratni topinambur?
Topinambur (Foto: Eva Langerholc, ZRSVN)
Topinambur (Helianthus tuberosus) je zelnata trajnica, ki se razširja predvsem z gomolji. Prepoznamo jo po značilnih visokih rumenih cvetovih. Kot velja za vse invazivne tujerodne rastlinske vrste, se tudi topinambur izredno hitro razširja in zasede prostor samo zase. Odstranjevanje je vodila Jana Kus Veenvliet iz Zavoda Symbiosis. V poročilu o opravljenem odstranjevanju je opisala potek odstranjevanja in podala priporočila za nadaljnje odstranjevanje.
Odstranjevanje lahko poteka s herbicidi, košnjo v več zaporednih letih, pa tudi odstranjevanjem gomoljev. Po študiji, ki so jo izvedli ob reki Odri na Češkem, je najbolj učinkovita kombinacija košnje, zatiranja s herbicidi in ponovne košnje. Pri preizkusu metode izkopavanja gomoljev pa ugotavljajo, da metoda je učinkovita, vendar je potrebnega veliko napora.
Odstranjevanje topinamburja (Foto: Primož Glogovčan, ZRSVN)
V Sloveniji je uporaba fitofarmacevtskih sredstev (herbicidov) v obvodnem pasu prepovedana, zato so se odločili za metodo izkopavanja gomoljev. Najprej so populili in izkopali vse rastline: invazivne tujerodne rastline topinamburja in žlezave nedotike (Impatiens glandulifera) ter domorodnih vrst koprive (Urtica dioica) in navadnega hmelja (Humulus lupulus). Močno je prevladoval topinambur, nekateri gomolji pa so segali do globine 40 cm. Po odstranitvi vegetacije so celotno območje prekopali z lopatami in iz prsti ročno pobrali gomolje. Pomembno je, da delo opravimo v sušnem obdobju, saj se sicer zemlja sprime z gomolji in je delo bistveno težje. Skupno so odstranili topinambur na 354 m2, odstranili pa 36 m3 rastlinskega materiala. Odstranjen rastlinski material so odložili na kup na robu parcele, spodaj pa položili UV odporno plastično folijo. V prihodnje bo treba stanje redno spremljati in v primeru, da odžene še kakšna rastlina topinamburja, bo treba odstranjevanje enkrat mesečno ponoviti. V okolici so še rastišča topinamburja, zato bi bilo smiselno, da se stanje spremlja in se tudi razširi območje odstranjevanja.
Na ZRSVN, kjer vodijo aktivnosti, v katere so vključili strokovnjakinjo iz Zavoda Symbiosis, bodo območje spremljali do konca projekta - do leta 2026. Primož Glogovčan, ZRSVN: »Skupaj s partnerji projekta spremljamo stanje pojavljanja invazivnih tujerodnih vrst rastlin, zlasti na najvrednejših površinah, kjer se pojavljajo ogrožene vrste in habitatni tipi, ki jih v projektu varujemo. V zvezi s tem osveščamo tudi lastnike in upravljalce zemljišč naj se reševanja te problematike lotijo čimprej in na primeren način. Skupaj s projektnimi partnerji bomo v naslednjih letih nadaljevali z odstranjevanjem japonskega dresnika, topinamburja in žlezave nedotike na bregovih reke Dravinje, za kar bomo uporabili razpoložljiva projektna sredstva in komplementarna sredstva drugih finančnih mehanizmov.«
Odstranjevanje topinamburja (Foto: Tamara Karlo, ZRSVN)
O posameznih aktivnostih pri odstranjevanju invazivnih tujerodnih vrst v projektu LIFE-IP NATURA.SI si lahko preberete tudi v naslednjih novicah:
Z mrežo in filcem nad invazivke na Štajerskem
Slovenske vrbe v pomoč pri obvladovanju invazivk
Odstranjevanje dresnika in drugih invazivnih vrst ob Dravinji
Najdi razlike med trnavcem in koščakom
Zavod za ribištvo Slovenije nadaljuje z izlovom tujerodnega raka trnavca
Rak trnavec v Sloveniji: še imamo čas, da preprečimo njegovo širjenje
Več informacij o invazivnih tujerodnih vrstah je dostopnih na naslednjih povezavah:
Invazivne tujerodne vrste rastlin in živali
Projekt LIFE ARTEMIS – Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu
Odstranjevanje tujerodnih rastlin v Vipavski dolini