Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) si v sklopu skrbnega upravljanja voda prizadeva doseči in ohranjati krhko ravnovesje med razvojem, zmanjševanjem poplavne ogroženosti prebivalcev in njihovega imetja ter neokrnjenostjo narave.
Pri načrtovanju in izvajanju protipoplavnih ureditev DRSV zasleduje temeljni cilj trajnostnega urejanja voda - ohranjati čim več razlivnih površin in snovati ustrezne tehnične rešitve z doprinosom k boljšemu ekološkemu stanju voda in ugodnejšemu stanju habitatov. Prav ohranjanje ali ponovna vzpostavitev nekdaj aktivnih razlivnih površin je glavna sinergija med Vodno in Poplavno direktivo, ki sta temeljni direktivi na področju urejanja voda.
Protipoplavna ureditev, ki sledi navedenim ciljem, je izvedena na Dravinji, in sicer v občini Majšperk. Na odseku od Stogovcev do Koritnega začne Dravinja prestopati bregove že pri pretokih z dvoletno povratno dobo in tako ogroža naselja, ki so se pretirano razširila na poplavna območja. Ogrožena je predvsem prometna infrastruktura, saj prometnice potekajo prečno čez dolino in so pogosto poplavljene, kar prebivalcem povzroča številne nevšečnosti v času poplav. Na tem odseku je sicer Dravinja v hidromorfološko dokaj dobrem stanju, saj so določeni odseki hidromorfološko ohranjeni, določeni pa so bili z revitalizacijskimi ukrepi tudi izboljšani, saj je bila na tem odseku Dravinja že v preteklosti regulirana. Razvidni so intenzivni procesi bočne erozije, ki teži k ponovni vzpostavitvi naravno značilne meandrirajoče struge Dravinje z značilnimi strmimi brežinami, peščinami in meandri, ki predstavljajo pomemben habitat za številne rastlinske in živalske vrste.
Ob upoštevanju navedenih izhodiščnih razmer je bila na Dravinji sprejeta rešitev1 za zmanjšanje poplavne ogroženosti, s katero se ohranja obstoječe stanje struge Dravinje, prav tako pa se ohranja del razlivnih površin, na katerih so prisotne pogoste poplave. Poplavna ogroženost naselij in prometne infrastrukture se tako zmanjšuje na način izgradnje protipoplavnih nasipov, ki so v največji možni meri odmaknjeni od struge Dravinje, in na način izvedbe individualnih ukrepov pri posameznih stanovanjskih objektih, kot na primer montažne zapore na vratih objektov.
Dravinja (zgoraj) in novo zgrajeni protipolavni nasipi (spodaj) (foto: Arhiv DRSV).
Glede na to, da se območje ureditve nahaja tudi na varovanih območjih Natura 2000 (območji Dravinja s pritoki in Dravinjska dolina) so se pri izvedbi ukrepov upoštevali tudi naravovarstveni cilji. Z odmikom protipoplavnih ureditev (nasipa) stran od struge Dravinje se je omogočilo ohranjanje naravnih hidromorfoloških procesov in s tem habitatnih tipov in habitatov številnih vodnih in obvodnih vrst. Ker se je zaradi zasedenosti zemljišč z nasipom zmanjšala površina vlažnih ekstenzivnih travnikov na območju, je na zračni strani nasipa predvidena vzpostavitev ekstenzivnih površin, na kateri se bo s pomočjo zapornice zagotavljala ohranitev obstoječih poplavnih razmer. Le-te predstavljajo pomemben abiotski dejavnik za ohranitev naravovarstveno pomembnega habitatnega tipa Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom (38.222), ki uspeva na tem območju in predstavlja kvalifikacijski habitatni tip območja Natura 2000 Dravinja s pritoki. Hkrati ti travniki predstavljajo pomemben prehranjevalni habitat za ptice, ki so vezane na vlažne ekstenzivne travnike, kot sta npr. bela štorklja in rjavi srakoper. Vzpostavitev teh površin je tako pomembna tudi kot omilitveni ukrep za ugodno stanje teh dveh kvalifikacijskih vrst območja Natura 2000 Dravinjska dolina, katerih habitat se je z ureditvijo nasipov sicer zmanjšal. Na teh površinah je predpisana tudi ustrezna raba za upravljanje travišča brez gnojenja in košnjo najmanj 1-krat do največ 3-krat letno, kar pa bo imelo ugoden vpliv tudi na druge živalske vrste (metulji, žuželke,..). Pri izvedbi ureditve so prav tako upoštevani številni drugi omilitveni ukrepi, s katerimi se vpliv ureditve na Dravinji zmanjšuje na sprejemljivo raven.
Protipoplavna ureditev na Dravinji tako prikazuje, da je z medsebojnim sodelovanjem in razumevanjem različnih strok in interesov v prostoru možno osnovati tudi sinergijske rešitve, ki zasledujejo več ciljev hkrati. Tovrstni primeri so tako navdih tudi za načrtovanje in izvajanje novih ureditev v našem skupnem prostoru.
Nasip ob strugi Dravinje (foto: Tamara Karlo, ZRSVN).
1 Uredba o državnem prostorskem načrtu za vodnogospodarsko ureditev Dravinje od Stogovcev do Koritnega (Ur. list RS, št. 31/2013)