Vsi kmetje, ki bi želeli sodelovati, bodo prejeli kratka navodila, kako izbrati pisan travnik in vprašalnik z navodili za vzorčenje travniške krme na izbranem travniku. S pridobljenimi podatki bodo v okviru Ciljnega raziskovalnega projekta "Pisan travnik" lahko oblikovali preprost ukrep, ki bo temeljil na aktivnem vključevanju kmetov ter izpolnjeval osnovni zahtevi: »prepoznaj svoje pisane travnike« in »delaj naprej tako, kot si delal do sedaj«. Za več informacij se lahko obrnete na Kmetijski inštitut, kontaktna oseba dr. Branko Lukač (branko.lukac@kis.si, 031 662 063) ali na Univerzo v Mariboru, kontaktna oseba dr. Mitja Kaligarič (mitja.kaligaric@um.si).
Za območja Nature 20000 so namreč že oblikovani ukrepi in nadomestila. V letu 2019 so bili zaradi Nature 2000 opredeljeni naravovarstveni ukrepi na skupno 6,4 % vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji. Ukrepi zaradi Nature 2000 so med manjšimi po obsegu. Pomembno je, da se naravovarstveni ukrepi in nadomestila kmetom omogočijo tudi izven Nature 2000.
Skupna kmetijska politika 2023 – 2027 v načrtovanju
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano trenutno pripravlja najpomembnejši strateški dokument na področju kmetijstva - Strateški načrt za izvajanje Skupne kmetijske politike v Republiki Sloveniji za obdobje 2023 - 2027. Strateški načrt naslavlja devet specifičnih ciljev, med katerimi je tudi cilj »Prispevanje k varstvu biotske raznovrstnosti, krepitev ekosistemskih storitev ter ohranjanje habitatov in krajine«. V okviru Evropskega zelenega dogovora (Strategija od vil do vilic in Strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2030) in prehoda na podnebno nevtralno in krožno gospodarstvo do leta 2050 bo še večji poudarek na prispevku kmetijstva k varstvu okolja kot doslej.
V okviru priprave strateškega načrta je bilo pri analizi stanja, SWOT analizi in ocenah potreb ugotovljeno, da se stanje biotske raznovrstnosti v kmetijski krajini slabša - tako v Sloveniji kot v celotni Evropski uniji. Zato bo dosedanje naravovarstvene ukrepe KOPOP potrebno bolje okrepiti z naravovarstvenimi in okoljevarstvenimi vsebinami ter postaviti ambicioznejše cilje glede varovanja naravnih virov in spopadanja s podnebnimi izzivi. Ukrepe bo treba oblikovati bolj učinkovito za kmete, tako s finančnega kot upravljavskega vidika. Zato se razmišljajo o novih ukrepih z drugačnimi pristopi – o rezultatsko usmerjenih ukrepih.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je zato v okviru javnega razpisa za izbiro raziskovalnih projektov Ciljnega raziskovalnega programa »Zagotovimo.si hrano za jutri« v letu 2020 razpisalo temo za razvoj rezultatsko usmerjenega ukrepa na vrstno bogatih ekstenzivnih traviščih. Na podlagi omenjenega razpisa se trenutno izvaja Ciljni raziskovalni projekt "Pisan travnik", v okviru katerega bodo strokovnjaki iz Univerze v Mariboru, Kmetijskega inštituta Slovenije in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani zasnovali, testirali in pripravili celoten ukrep, ki bo vezan na ohranjanje biotsko pestrih ekstenzivnih travnikov.
