Čeprav mejice razmejujejo posamezne parcele ter krajino, od koder izhaja tudi njihovo poimenovanje, pa so tudi povezovalni element pokrajine. Povezujejo različne življenjske prostore, v katerih ima dobre pogoje za življenje pester nabor rastlinskih in živalskih vrst.
Mejice kot povezovalni element pokrajine (foto: Marjan Krebelj).
Pestrejša kot je rastlinska sestava mejic, bolj žive so.
Vrstna pestrost mejic je odvisna od rabe sosednjih zemljišč – ali so v intenzivni ali ekstenzivni rabi, od izvora mejice in od njenega vzdrževanja. V mejicah živijo, se hranijo ter se vanje zatečejo številne živalske vrste, npr. žuželke, divji opraševalci, dvoživke, plazilci, ptice, sesalci itd. Tu najdemo tudi veliko pestrost rastlinskih vrst, ki je običajno podobna rastlinstvu okoliških gozdnih robov. Sicer se rastlinske vrste med pokrajinami razlikujejo, vendar pa v večini primerov pri nas v mejicah opazujemo vrste, kot so robida, šipek, črni trn, leska, črni bezeg, glog, rdeči dren, hrast, brest, javor, jesen itd.
Pestrejša kot je rastlinska sestava mejic, več različnih življenjskih okolij omogočajo različnim živalim. Število žuželk v mejicah narašča s številom rastlinskih vrst. Gostejša in višja kot je mejica, več žuželk v njih prebiva. Rib, potočnih rakov in školjk res ne srečamo v mejicah, vendar jim senca mejic ob vodotokih (obrečno rastje) omogoča, da je njihovo življenjsko okolje boljše kakovosti, od sonca manj segreto in tako bolj bogato s kisikom. V mejicah znotraj naselij, ti. živih mejah, živi manj živali, saj so navadno sestavljene iz ene rastlinske vrste in redno obrezane. Vendar so eno redkih zatočišč in bivališč živalim v mestu kot so npr. jež, slepec, pozidna kuščarica, pajki, kobilice itd.
Mejice so tudi kmetov pomočnik
Goste mejice ščitijo površine pred izgubo rodovitne prsti zaradi vetrne in vodne erozije. Kot blažilec vetra vplivajo na manjše izhlapevanje vode. Rastline v mejici črpajo odvečno vodo s tal v bolj deževnem obdobju in tako zmanjšujejo učinek poplav. Obrežne mejice zmanjšujejo spiranje hranil, gnojil, pesticidov v podzemne in površinske vode in tako vplivajo na kakovost vode. Mejice so tudi kmetov pomočnik, saj v njih živijo živali, ki se hranijo s škodljivci kmetijskih posevkov.
V mejicah si pašne živali najdejo zatočišče pred vročino, vetrom in dežjem, opraševalcem pa predstavljajo mejice varna zavetja za gnezdenje, razvoj in prezimovanje ter hrano zgodaj spomladi, ko še ne cvetijo in medijo rastline na okoliških travnikih in njivah. Večjim sesalcem (srnam, lisicam, zajcem idr.) nudijo skrivališča ali počivališča. Manjši sesalci (rovke, ježi, krti, polhi, netopirji idr.) in nekatere ptice (poljske jerebice, fazani, rumeni strnadi idr.) pa tu prezimujejo, gnezdijo, kotijo in se prehranjujejo.
Mejice kot blažilec vetra in zatočišče za žuželke (foto: Tadej Kogovšek).
V mestih mejice vplivajo na kakovost zraka. Pomagajo ujeti prašne delce, zmanjšujejo učinke hrupa in višjih temperatur v mestih (učinek mestnega toplotnega otoka).
Mejice so tudi preletni in selitveni koridorji. Povezujejo različna življenjska okolja in živalim olajšajo gibanje na odprtem prostoru. Za vrste je pomembna mreža mejic. Še posebej pomembne so široke grmovno-drevesne mejice v intenzivno obdelani kmetijski ali bolj poseljeni primestni krajini.
Z odstranitvijo mejic se ne spreminja samo podoba krajine.
Nekdaj pogosta krajinska struktura, ki je zaznamovala podobo slovenske pokrajine in je del naše kulturne dediščine, ponekod izginja ali se razrašča. Mejice so navadno izkrčene zaradi združevanja zemljišč, modernizacije in intenzifikacije kmetijstva ter povečanega pritiska urbanih okolij. K zmanjševanju mejic je prispevalo tudi njihovo neredno vzdrževanje. Tako so se nekatere razrasle, druge pa so postale preredke.
S krepitvijo znanja in pomena mejic za naravo, ljudi, podobo pokrajine in kmetijstvo se krepijo želje po njihovem ohranjanju in ponovni vzpostavitvi. V okviru kmetijsko okoljskih in podnebno okoljskih ukrepov (KOPOP) Programa razvoja podeželja 2014-2020 - operacija »Ohranjanje mejic - KRA MEJ« v sodelovanju s kmetovalci potekajo aktivnosti za vzdrževanje in ohranjanje mejic. Operacijo je trenutno mogoče izvajati le na sedmih območjih Nature 2000 v Sloveniji. V prihodnjem programskem obdobju, od leta 2023 dalje, je načrtovana širitev območij možnega izvajanja. V program je vključenih 126 kmetijskih gospodarstev in urejajo 8,9 km mejic.
Vzdrževanje in novo vzpostavljanje mejic poteka tudi v različnih projektih, kot je projekt Life Vivaccadapt, in zaključen izobraževalni projekt MEJ-MO-JIH. Z mejicami se bodo ukvarjali tudi v ciljnem raziskovalnem projektu Krajinske značilnosti in ukrepi bodoče kmetijske politike v Sloveniji in projektu Evropskega partnerstva za inovacije Ohranjanje in izboljšanje stanja biotske raznovrstnosti na kmetijsko intenzivnih območjih na osnovi ekosistemskih storitev.
Mejice vzdržujemo zunaj vegetacijskega obdobja rastlin in aktivnega obdobja živali.
Zaradi prebivalcev mejic je pomembno, da jih vzdržujemo ob pravem času, to je le v času zunaj vegetacijskega obdobja rastlin in aktivnega obdobja živali (npr. razmnoževanja, gnezdenja, poleganja mladičev, prehranjevanja, selitev, hibernacije). Odstranjevanje zarasti in vzdrževanje mejic je v skladu z Zakonom o divjadi in lovstvu (UL RS št. 16/04 s spremembami) dovoljeno med 1. avgustom in 1. marcem. Na zavarovanih območjih pa lahko veljajo še dodatne časovne ali izvedbene omejitve. Fizične posege v mejicah (npr. žaganje, obrezovanje, redčenje, urejanje krošenj) je najbolje opraviti pozimi, saj tako omogočimo, da jeseni plodovi posameznih rastlinskih vrst v mejicah dozorijo in tako služijo kot vir prehrane živalim. Spomladi pa iz preostalih semen vzklijejo nove rastline. Za urejanje obrežne vegetacije ali mejic ob vodotokih je potrebno na območju Nature 2000, zavarovanega območja ali naravne vrednote, pridobiti dovoljenje za poseg v naravo pristojne upravne enote (Pravilnik o presojah - UL RS št. 130/04 s spremembami).
Mejice v Pivški kotlini (foto: Erika Kovačič).
Koristni nasveti za vzdrževanje mejic:
- Prepogosto vzdrževanje in obrezovanje mejic ni priporočljivo. Vzdrževanje mejic naj se izvaja na dve leti. Izvedejo naj se nujno potrebna dela, pri čemer se prednostno opravi posek nestabilnih dreves ter odstranitev invazivnih tujerodnih vrst (npr. robinija ali akacija, veliki pajesen, octovec, železava nedotika idr.).
- Mejic ne redčimo preveč. Tako ne prekinemo zveznosti krošenj oz. strnjenosti grmičevja.
- Mejice vzdržujemo postopoma in ne celotne mejice v istem času - npr. manjši del jeseni, večino pa v zimskem času.
- Pri obrezovanju uporabljajmo mehanizacijo, ki omogoča raven in čist rez – s tem zmanjšujemo možnost glivičnih okužb in trohnobo lesa.
- Odstranjene drevesne in grmovne zarasti ne sežigamo.
- Ohranjajmo dovolj širok pas zelnate vegetacije ob mejici, ki pripomore k pestrosti prebivalcev mejice.
- Ohranjajmo pestrost rastlinskih vrst in tudi odmrla drevesa, odpadle veje in kamenje, ki živalim zagotavljajo različna zatočišča.
- Upoštevati moramo ekološke zahteve posameznih živalskih in rastlinskih vrst Nature 2000. Zahteve vrst nam lahko predstavijo kmetijski svetovalci in strokovni sodelavci Zavoda RS za varstvo narave (območne enote Zavod RS za varstvo narave).
Z vzdrževanjem obstoječih in zasaditvami novih mejic ohranjamo življenjsko okolje rastlin in živali, povečujemo povezanost njihovih življenjskih okolij, preprečujemo odnašanje rodovitne prsti in prispevamo k podobi pokrajine.
Viri:
- Lešnik, A., Mejice ne le za ptice. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. 2020. URL: https://www.ptice.si/publikacije/svet-ptic/spletni-prispevki-revije/042018-2/varstvo-narave/ (citirano 2. 12. 2020)
- Lešnik, A., 2018. Življenje v mejicah. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, str. 36. URL: http://www.ckff.si/javno/publikacije/Zivljenje_v_mejicah.pdf (citirano 25. 11. 2020)
- Mejice so dobre za kmetijstvo in za vse nas. Krajinski park Ljubljansko barje. 2019. URL: http://www.ljubljanskobarje.si/aktualne-novice/mejice-so-dobre-za-kmetijstvo-in-za-vse-nas (citirano 30. 11. 2020).
- MEJ-MO-JIH!. Vsebina projekta. 2020. URL: http://mej-mo-jih.weebly.com/ (citirano 1. 12. 2020)
- Naravovarstvena izhodišča za upravljanje suhih travišč na projektnem … Life to Grassland / Življenje traviščem. Zavod RS za varstvo narave. 2020. URL: http://www.lifetograsslands.si/wp-content/uploads/2016/05/Priloga-1-Naravovarstvena-izhodi%C5%A1%C4%8Da-za-upravljanje-suhih-travi%C5%A1%C4%8D-projekta-LIFE-TO-GRASSLANDS-Haloze.pdf (citirano 27. 11. 2020)
- Navodila za izvajanje operacije ohranjanje mejic. Program razvoja podeželja. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. 2019. URL: http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/Na_terenu/Prakticni_nasveti/Kmetijstvo/Navodila_KRA_MEJ_2019_koncna.pdf (citirano 2. 12. 2020).
- Travniki in mejice. Krajinski park Goričko. 2020. URL: https://www.park-goricko.org/go/980/Travniki-in-mejice (citirano 1. 12. 2020)