Spletno predavanje si lahko ogledate spodaj:
V uvodu je dr. Peter Skoberne, biolog, publicist in naravovarstvenik, predstavil svoje 50-letno proučevanje velikonočnice: “Velikonočnica ima pri nas veliko simbolno vrednost. Je zavarovana vrsta že od leta 1949, vključena je bila tudi v Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije ob njegovi prvi izdaji leta 1976. Zame kot biologa je bilo proučevanje te znanilke pomladi vedno zelo zanimivo, saj je res izjemno, da pri nas uspeva. Kot med biologi je raslo tudi zanimanje med lokalnimi prebivalci in ljubitelji narave. Pred desetletji so bile naše glavne naloge, da ljudem razlagamo, da se velikončnice ne trga in danes to ni več takšna težava. Veliko vlogo pri tem imajo zagotovo številni naravovarstveniki in poljčanski planinci, ki praktično živijo za velikonočnico.”
Pomen sodelovanja poljčanskih planincev in strokovnjakov varstva narave je poudarila tudi Tanja Košar Starič, vodja območne enote Celje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave: “Prav območje Boča je zaradi te znanilke pomladi postalo med najbolj obiskanimi nahajališči rastlin pri nas. Ta najbolj vzhodni del Karavank pa ima zelo raznoliko pestrost živalskih in rastlinskih vrst ter je zato vključeno v evropsko ekološko omrežje Natura 2000. V območju Boč - Haloze - Donačka gora najdemo 32 zavarovanih območij, ki vključujejo 24 naravnih spomenikov, 6 naravnih rezervatov in 2 krajinska parka.” Košar Staričeva je poudarila, da na Zavodu za varstvo narave dobro sodelujejo tudi z občinama Poljčane in Rogaška Slatina z enakim ciljem ohranjanja velikonočnice.
Dr. Nejc Jogan, izredni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je predstavil aktualne rezultate stanja populacije: “V zadnjih 70 letih znanstvenega raziskovanja velikonočnice na Boču, kljub velikim naporom za njeno ohranjanje, opažamo upad populacij. S podobnim trendom se srečujejo tudi drugje po Evropi (Avstrija, Slovaška, Bolgarija) na območjih, ki predstavljajo rob njene razširjenosti. Najbolje gre velikonočnici v osrednjem območju na Madžarskem. Glavni dejavnik, ki danes najbolj vpliva na upad populacij velikonočnice pri nas, so spremenjene podnebne razmere: velikonočnica potrebuje okoli 600 mm padavin letno, pri nas pa jih je skoraj še enkrat več.” Jogan je še povedal, da se populacija velikonočnice na Boču v zadnjih treh desetletjih ne obnavlja, kar brez pomlajevanja lahko pomeni, da bo tu preživela le še nekaj desetletij. Ta rastlina lahko preživi samo v svojem naravnem okolju – potrebuje posebno prst, njen koreninski sistem pa je zelo razvejan. Po presajanju iz naravnega okolja zato nikoli ne preživi.
Predsednik Planinskega društva Poljčane Janko Kovačič je povedal, da Boč tradicionalno velja za zelo obiskano območje na Štajerskem. Ocenjujejo, da vsako leto kočo na Boču obišče več kot 50 tisoč pohodnikov. V času cvetenja velikonočnice izvajajo tudi prostovoljno stražo, saj si želijo, da bi ohranili prav vsak cvet. Pri tem jim je v veliko pomoč tudi podmladek planinskega društva, na katerega so prenesli številne izkušnje in znanja varstva narave. “V 60. letih prejšnjega stoletja je bila kultura obiskovanja Boča takšna, da so se ljudje pripeljali z avtomobili do koče, si postavili svoj piknik prostor. Res veliko truda, volje in vztrajnosti je bilo potrebno, da smo te navade spremenili. Danes sta velikonočnica in Boč simbol ohranjene narave. Verjamem, da bomo mi in naš mladinski odsek tudi v prihodnje dobro sodelovali s strokovnjaki varstva narave.”
Posebno leto za velikonočnico na Boču
Letos obeležujemo 70 let od izida prve številke Biološkega vestnika, v katerem je prvi urednik Viktor Petkovšek predstavil velikonočnico. S tem se je začelo večje zanimanje znanosti in tudi obiskovalcev. Petkovšek je v predgovoru prve številke zapisal: “Važna naloga Biološkega vestnika in njegovih sodelavcev je predvsem boj za znanstvene resnice proti vsem neznastvenim idealističnim pojmovanjem v biologiji. Z boljšo vzgojo kadrov bo tudi širokim ljudskim množičam pripomogel h kulturnemu dvigu.” Želimo si, da bi njegov cilj v največji možni meri uresničevali s skupnimi močmi strokovnjakov varstva narave, planincev in obiskovalcev ter občin tudi v prihodnje.