Že 90 let obeležujemo svetovni dan varstva živali

Od ideje posameznika do svetovnega gibanja za varstvo živali

Ideja o svetovnem dnevu varstva živali je nastala sicer že pred 95 leti, ko je pisatelj, publicist in aktivist za zaščito živali Heinrich Zimmermann organiziral prvi svetovni dan varstva živali v športni palači v Berlinu. Dogodka se je udeležilo več kot pet tisoč ljudi. Pri tem so se mu pridružili tudi podporniki iz Nemčije, Avstrije, Švice in takratne Češkoslovaške. V reviji Človek in pes (nem. “Mensch und Hund”) je objavil številne prispevke o dobrobiti živali in oblikoval posebno komisijo svetovnega dneva varstva živali. Pred 90 leti (1931) so na Mednarodnem kongresu za zaščito živali v Firencah soglasno sprejeli resolucijo, v kateri so 4. oktober razglasili za svetovni dan varstva živali.

Tudi Zimmermann je sprva načrtoval, da bo svetovni dan varstva živali obeležil 4. oktobra, ko goduje sveti Frančišek Asiški, ki je med drugim tudi zavetnik živali, narave, varstva okolja, ptic, rib, rastlin, trav in cvetja. Legende pravijo, da je imel sposobnost, da se je pogovarjal z živalmi, na številnih upodobitvah pa je naslikan z različnimi živalskimi vrstami. Njegov rojstni kraj je v bližini Firenc, kjer so 705 let po njegovi smrti razglasili ta dan za svetovni dan varstva živali.

Slovenska narava je med najbogatejšimi v Evropski uniji in svetu

Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO) Sloveniji pripada manj kot 0,004 % celotne zemeljske površine in 0,014 % kopnega, vendar na tej površini živi več kot 1 odstotek vseh znanih živečih vrst bitij na Zemlji in več kot 2 odstotka kopenskih. Tako veliko število vrst na tako majhnem prostoru uvršča Slovenijo med naravno najbogatejša območja Evrope in celo sveta. V naravovarstveno omrežje Natura 2000 so poleg območij in značilnih življenjskih prostorov (habitatnih tipov) vključene rastlinske in živalske vrste, t.i. kvalifikacijske vrste. V Sloveniji z Naturo 2000 varujemo 205 vrst mehkužcev, rakov, žuželk, pijavk, dvoživk, ptic, plazilcev, rib in piškurjev ter sesalcev.

Pridružite se organiziranemu opazovanju ptic po vsej Sloveniji

Evropski dan opazovanja ptic, ki ga obeležujemo prvi vikend v oktobru, poteka v času, ko na milijone ptic iz vse hladnejšega severa potuje proti toplejšim krajem na jugu. Številne se na tej dolgi poti ustavijo tudi v Sloveniji. To je idealna priložnost, da na lastne oči vidite življenje ptic, njihove selitve in s pomočjo strokovnjakov spoznate posebnosti posameznih vrst. Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) v sodelovanju s partnerji tudi letos organizira številne dogodke po vsej Sloveniji. 

Program dogodkov najdete na tej povezavi.

Evropska direktiva o pticah je najstarejši predpis Evropske unije na področju varstva narave. Z njo so države članice EU vzpostavile obsežen sistem varstva za vse prostoživeče vrste ptic, tudi selitvene: “Te vrste so skupna dediščina in učinkovito varstvo ptic je tipična čezmejna okoljska težava, ki vključuje skupno odgovornost,” je zapisano v direktivi. Slovenija je direktivo o pticah prevzela leta 2004 z vstopom v Evropsko unijo. Države članice za varstvo vseh vrst ptic s seznama dodatka direktive določijo posebna varstvena območja - območja Nature 2000. Cilj direktive o pticah je izboljšanje življenjskih razmer in trajnostnega razvoja za ohranjanje vrst prosto živečih ptic, ki so naravno prisotne na evropskem ozemlju članic.

Več kot 200 strokovnjakov v projektih vsak dan skrbi za ohranjanje slovenske narave

K ohranjanju in izboljšanju stanja vrst in življenjskih okolij prispevamo s številnimi projekti, ki so sofinancirani s strani EU, Evropskega gospodarskega prostora in nacionalnih sredstev. Od leta 2004 smo v Sloveniji izvedli več kot 90 projektov za upravljanje Nature 2000. Med temi so predvsem projekti programa LIFE, kohezijske politike in čezmejnega sodelovanja Interreg.

Poleg tako imenovanega krovnega projekta v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) na 50 območjih Nature 2000 v tem trenutku poteka 11 večjih projektov, ki so sofinancirani s strani EU iz sredstev kohezijske politike in nacionalnih sredstev. Namenjeni so ohranjanju in izboljšanju vrst in njihovih življenjskih okolij v Naturi 2000. V te projekte je vključenih 76 živalskih kvalifikacijskih vrst Nature 2000, in sicer 25 vrst ptic, 12 vrst dvoživk, 11 vrst hroščev, 10 vrst sesalcev (od tega 8 vrst netopirjev), 7 vrst metuljev, 3 vrste kačjih pastirjev, 3 vrste rib, 2 vrsti plazilcev, 2 vrsti rakov in ena vrsta mehkužcev. Projekti povezujejo več kot 50 organizacij, med katerimi so lokalne skupnosti, regionalne razvojne agencije, zasebni zavodi, raziskovalne institucije, ministrstva, upravljavci zavarovanih območij in drugi. V njih sodeluje več kot 200 strokovnjakov različnih sektorjev, ki vsakodnevno skrbi za ohranjanje slovenske narave. Pri tem pa imajo pomemben prispevek tudi kmetje in drugi lastniki zemljišč.

Aktualni projekti programa LIFE, kohezijske politike in čezmejnega sodelovanja Interreg, primarno namenjeni eni živalski vrsti ali taksonomski kategoriji, so:

• LIFE AMPHICON - Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov
• LIFE Beaver - Živeti z bobrom, mokrišči in podnebnimi spremembami
• MEASURES Interreg - Upravljanje in obnavljanje vodnih ekoloških koridorjev za migratorne vrste rib Donavskem porečju Interreg Measures
• Predstavitev in varstvo človeške ribice, na primeru črne človeške ribice v Beli Krajini (EKSRP)
• LIFE for LASCA - LIFE za ohranitev primorske podusti 
• LIFE Lynx - Reševanje risa v Dinaridih in jugovzhodnih Alpah pred izumrtjem
• LIFE WOLFALPS EU - Izvajanje usklajenih aktivnosti za izboljšanje sobivanja z volkovi na območju Alp