Skip to main content

Živimo v digitalni divjini. Kako dobro smo nanjo pripravljeni?

V LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji je Zavod Štirna konec poletja izvedel novo serijo delavnic “Preživetje v digitalni divjini”, specializirano za digitalno komuniciranje varstva narave. Petih delavnic v Ljubljani in na treh pilotnih območjih projekta se je udeležilo 75 sodelavcev s področij varstva narave, gozdarstva, kmetijstva in upravljanja voda.  

Z delavnicami Preživetje v digitalni divjini smo nadaljevali serijo komunikacijskih treningov, ki smo jih v LIFE-IP NATURA.SI pričeli lansko leto. Osnove digitalnega komuniciranja so bile že del nadaljevalnega treninga komuniciranja, z letošnjimi pa smo na željo udeležencev dodali še bolj praktično usposabljanje za načrtovanje in izvajanje digitalnega komuniciranja v varstvu narave. Danes namreč ni več vprašanje, ali je digitalno komuniciranje del vsakodnevnega urnika komunikatorjev. Tudi odsotnost na družbenih omrežjih je komuniciranje, vendar s tem vsem ostalim prepuščamo vlogo, da komunicirajo naravo in varstvo narave. Ključno vsakodnevno vprašanje komunikatorjev je, kako z omejenimi viri vsak dan izboljševati upravljanje digitalnega komuniciranja varstva narave.

Vesna Stanić, strokovnjakinja za digitalno komuniciranje v Zavodu Štirna, ki je načrtovala in vodila treninge na delavnicah: »Želim si, da bi posamezniki in organizacije v varstvu narave prepoznali potencial digitalnih kanalov za učinkovito strateško komuniciranje. S povezovanjem med institucijami in projekti ustvarjamo digitalno skupnost varstva narave in dajemo naravi močnejši glas. Seveda se to ne zgodi čez noč. To zahteva celovito komunikacijsko strategijo, vsakodnevno delo, kreativne ideje in merljive cilje – le tako lahko vsak dan ustvarjamo nov delček digitalnega mozaika narave. Želim si, da bomo vzpostavili za naravo tako močno digitalno skupnost, kot jo ima potovalna industrija.« Ob tem dodaja, da jo je na delavnicah najbolj navdušilo medgeneracijsko sodelovanje mlajših in starejših sodelavcev, ki so pokazali, da družbena omrežja niso samo za mlade, hkrati pa so starejši sodelavci neprecenljiv vir dobrih zgodb, za katere upa, da bodo čim prej dobile svoj prostor v digitalni divjini.


Narava že več let kraljuje med vsebinami na družbenih omrežjih

Glavni namen delavnic je bil praktično usposabljanje za načrtovanje digitalnega komuniciranja v organizacijah ali v projektih v skladu s krovno komunikacijsko strategijo. Ob tem je bil poudarek na praktičnem delu na digitalnih komunikacijskih orodjih. Udeleženci so bili od začetka do konca delavnice v vlogi terenskih producentov. Z novimi praktičnimi znanji uporabe različnih aplikacij so ustvarjali kratek video, spletno radijsko oddajo (podcast), “story” serijo in foto-video primerjave. Vse skupine so uspešno pripravile končni izdelek.

Digitalni svet je zelo raznolik in kompleksen. Za razumevanje njegovega delovanja so potrebna različna znanja s področja informacijskih tehnologij, družboslovnih ved ter nenehno učenje in preizkušanje novih metod upravljanja digitalnih skupnosti. Novosti na družbenih omrežjih se rojevajo praktično vsak dan, prav tako hitro pa se spreminjajo tudi navade uporabnikov.

Število všečkov ne prinaša spreminjanja vedenja

Različni sistemi in algoritmi, ki poganjajo posamezna družbena omrežja, težijo k nabiranju všečkov, komentarjev, delitev in posledično k čim večjemu dosegu. Z različnimi taktikami, ki smo jih spoznali na delavnicah, lahko izkoriščamo prednosti in šibke točke algoritmov. Hkrati pa je pomembno nenehno zavedanje, da je vsebina ključni dejavnik pri vrednotenju učinkovitosti. Zgolj kvantitativno vrednotenje učinkov v komuniciranju ne podaja celovitega vpogleda v učinkovitost. Udeleženci so nadgradili tudi znanje s pretekle delavnice o vplivnežih na družbenih omrežjih in se preizkusili v profiliranju vplivnežev. Trenutni trend rasti sodelovanja z mikro in nano vplivneži od komunikatorjev zahteva bistveno bolj poglobljeno analitično vrednotenje potencialov in izzivov, ki jih prinaša vplivnostni marketing (ang. “influencer marketing”).

Reorganizacija odnosov z javnostmi

V organizacijah varstva narave je digitalno komuniciranje običajno del odnosov z javnostmi. Velik del zanimanja na delavnicah je bil namenjen vprašanjem, kako organizirati načrtovanje in izvajanje digitalnega komuniciranja glede na obstoječo organizacijsko obliko in kako zagotavljati kontinuiranost digitalnega komuniciranja v projektih. 

Zavedanje, da še vedno komuniciramo z “istimi analognimi ciljnimi skupinami” prek novih kanalov, je temelj, da lahko organizacija postopno prilagaja svoje načrtovanje in izvajanje digitalnega komuniciranja. Dejstvo je, da digitalno komuniciranje ni svet zase, temveč je del komunikacijskega spleta, a ima vse pomembnejšo vlogo za doseganje rezultatov strateškega komuniciranja. Na delavnicah so udeleženci spoznali dve osnovni strategiji digitalnega komuniciranja, ki imata svoje prednosti in slabosti. Ne glede na organizacijsko obliko ali panogo v vsakodnevni praksi težimo k organski rasti in h kontinuiranemu odnosu z uporabniki z relevantnimi vsebinami ter ažurno odzivnostjo. 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava