Skip to main content

Znamke z morskimi motivi: kiti, delfini in Strunjan

Pošta Slovenije je konec septembra izdala novo serijo znamk na temo Živalstvo. na predlog društva Morigenos so za motive izbrali veliko pliskavko, navadnega progastega delfina, navadnega kratkokljunega delfina in brazdastega kita.


Brazdasti kit je druga največja vrsta kita na svetu, ki se pojavlja v globokih in odprtih morjih. Je vrsta, ki ni stalno prisotna v Jadranskem morju, vendar se lahko tu občasno pojavi. V slovenskem morju je bil nazadnje opažen v letu 2011. 

Velika pliskavka je edina stalna vrsta kitov v severnem Jadranu in s tem tudi v slovenskem morju. Te delfine, ki so del majhne, a stalne populacije, pri nas lahko srečamo v vseh letnih časih. Slovensko morje je pomemben del njihovega življenjskega okolja, saj se tu prehranjujejo, igrajo, razmnožujejo in skrbijo za mladiče. Nekateri delfini uporabljajo območje bolj pogosto kot drugi. Najpogosteje opaženi delfini tvorijo relativno stalne skupine.

Navadni progasti delfini so prisotni v južnem Jadranu in so najštevilčnejša vrsta kitov v Sredozemlju. V severnem Jadranu in Tržaškem zalivu jih lahko opazimo zgolj občasno. V letu 2012 se je ta vrsta prvič pojavila v slovenskem morju. Obiskala sta nas dva navadna progasta delfina, ki sta se nekaj dni zadrževala pri nas. Opažena sta bila v koprskem pristanišču ob glavnem pomolu v Portorožu ter pred Sečoveljskimi solinami.

 

V severnem Jadranu in Tržaškem zalivu je nekoč v velikem številu živel tudi kratkokljuni navadni delfin. Na žalost je v zadnjih treh desetletjih iz Jadranskega morja povsem izginil in velja za regionalno izumrlo vrsto. Tudi v Sredozemlju je njihovo število močno upadlo.  V letih 2009, 2010, 2011 in 2012 so se posamezne živali te vrste pojavile v Tržaškem zalivu. Med drugim je bil kratkokljuni navadni delfin opažen v bližini Izole, Debelega rtiča in v Piranskem zalivu. Avtor ilustracij je Matjaž Učakar, spremnega besedila: Ana Hace, društvo Morigenos.


V seriji Naravni parki je Pošta Slovenije istega dne izdala znamko Krajinski park Strunjan. Zaradi svoje edinstvene povezanosti morja, obale in njenega zaledja ter ljudi z njihovo stoletno dediščino dragocen košček jadranske obale. Kot edino širše zavarovano območje v Sloveniji, katerega del je tudi morje, se Krajinski park Strunjan ponaša tudi z najdaljšim odsekom naravne obale v Tržaškem zalivu. Nad
njo se vzpenjajo strme stene flišnega klifa, ki jih ponekod tudi do morja prerašča submediteranski listopadni gozd. Izredna pestrost življenjskih okolij in njihova ohranjenost. Avtor fotografije je Iztok Škornik, spremnega besedila: Krajinski park Strunjan.

 

 

Več:

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava