Znanstveni prispevek o ogroženem hrošču močvirskem krešiču na območju Nature 2000 Ličenca pri Poljčanah

Biser narave Štajerske

Območje Nature 2000 Ličenca pri Poljčanah je določeno po Direktivi o habitatih EU in predstavlja enega izmed zadnjih ostankov ekstenzivnih rab prostora na širšem območju med Pohorjem in Halozami. Zanj je značilna mozaična pokrajina z dolinami potokov z ohranjeno obrečno zarastjo, mokrotnimi travniki, ohranjenimi gozdovi, majhnimi povirji in ribniki. 

Močvirski krešič je kvalifikacijska vrsta območja Nature 2000 Ličenca pri Poljčanah. Velik naravovarstveni pomen območja se kaže v zajetnem seznamu ostalih kvalifikacijskih vrst, med katere sodijo: hrošč rogač (Lucanus cervus), kačja pastirja dristavični spreletavec (Leucorrhinia pectoralis) in veliki studenčar (Cordulegaster heros), metulji črtasti medvedek (Euplagia quadripunctaria), močvirski cekinček (Lycaena dispar), strašničin mravljiščar (Phengaris teleius), temni mravljiščar (Phengaris nausithous) in travniški postavnež (Euphydryas aurinia), školjka potočni škržek (Unio crassus), dvoživka hribski urh (Bombina variegata) ter skupno 6 habitatnih tipov, med katerimi ima prioriteten status gozdni habitatni tip HT 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja.

Specializirani vlagoljubni posebnež 

Močvirski krešič je izrazito vlagoljubna in ekološko specializirana vrsta hroščev. Vezan je na manjše ohranjene gozdne potoke in povirja ter ozek pas vlažnega obrežja, ki ga navadno poraščajo sestoji močvirnih listnatih gozdov.

Močvirski krešič sodi med večje hrošče pri nas, meri približno tri centimetre. Od podobnih vrst ga najlažje ločimo po pokrovkah, ki pokrivajo celoten zadek in so značilno posejane z večjimi in manjšimi vdolbinami. Zaradi zakrnelega drugega para kril ne more leteti, zelo uren pa je na zamočvirjenih tleh in celo pod vodo. Odrasli hrošči so dolgoživi in živijo od dve do tri leta, njihov vrh aktivnosti je dosežen med majem in junijem, prezimujejo pa v trhlem lesu ali zariti v substrat v neposredni bližini gozdnih potokov.

Močvirski krešič je sicer v Sloveniji splošno razširjen, a je zaradi habitatne specializiranosti lokalno ozko prostorsko omejen. Po zadnji oceni nacionalnega monitoringa hroščev je populacija vrste pri nas stabilna, vendar so na lokalnem nivoju ponekod zaznani izraziti negativni trendi.

Pomembno je ohranjanje naravnega stanja gozdnih potokov in povirij

Ker je močvirski krešič tesno vezan na izrazito vlažno okolje, je zelo občutljiv na vsakršne posege v močvirna in zasenčena okolja gozdnih potokov. Vrsto prizadene tudi fragmentacija habitata, ki prekine povezave med posameznimi izoliranimi populacijami.

Neposredno ob gozdnih potokih in povirjih se je treba izogibati vsakršnim gozdnogospodarskim posegom (sečnja, gozdne vlake ipd.) in drugim posegom, ki bi negativno vplivali na življenjsko okolje močvirskega krešiča. Pomembno je ohranjanje naravne dinamike vodotokov z občasnimi poplavami ter puščanje štorov in padlih drevesnih debel ob potokih.

Populacija močvirskega krešiča na območju Nature 2000 Ličenca pri Poljčanah je trenutno v ugodnem ohranitvenem stanju

Avtorji prispevka M. Bedjanič, A. Kapla in A. Vrezec z Nacionalnega inštituta za biologijo opisujejo vsebino prispevka o močvirskem krešiču na območju Ličence takole: »Na območju Nature 2000 Ličenca pri Poljčanah smo prvič sistematično raziskali razširjenost, relativne abundance in varstveni status močvirskega krešiča Carabus variolosus nodulosus. V letih 2019 in 2020 je bila vrsta zabeležena na skupaj 37 od 52 vzorčenih lokalitet. Naseljuje manjše gozdne potoke, povirja in močvirne izvire v gozdnatem, gričevnem delu območja, medtem ko se ne pojavlja v negozdnatih ravninskih delih območja. Predstavljeni so podatki o relativnih abundancah vrste na posameznih lokalitetah. Predlagana je ozka osrednja varstvena cona tik ob gozdnih potokih in povirjih, kjer se je treba strogo izogibati vsem gozdnogospodarskim in drugim posegom. Po naši oceni je populacija močvirskega krešiča na območju Nature 2000 Ličenca pri Poljčanah trenutno v ugodnem ohranitvenem stanju.« 

Osrednja slovenska entomološka revija tokrat v znamenju hroščev

Acta entomologica slovenica je glasilo Slovenskega entomološkega društva Štefana Michielija in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Revija izhaja redno že od leta 1993, od leta 1995 dvakrat letno, in objavlja izvirne znanstvene članke, pregledne članke in ocene knjig s področja entomologije. V celoti je dostopna na Digitalni knjižnici Slovenije (dLib.si) in na spletni strani muzeja Slovenije. V decembrski številki leta 2021, ki se osredotoča na hrošče evropskega varstvenega pomena, lahko berete o stanju izolirane populacije močvirskega krešiča (Carabus variolosus nodulosus) v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki je edina znana populacija vrste v urbanem okolju v Evropi. V Ljubljani živi tudi močna populacija zahodnega puščavnika (Osmoderma eremita), ki je izjemnega nacionalnega pomena za ohranjanje vrste v Sloveniji. V novi številki najdete še prispevek o stanju populacije močvirskega krešiča na območju Nature 2000 Ličenca in prispevek z novejšimi podatki o razširjenosti ovratniškega plavača (Graphoderus bilineatus) pri nas. Poleg rezultatov popisa škrlatnega kukuja (Cucujus cinnaberinus) na Goričkem, so v reviji predstavljeni tudi podatki o prvem pojavljanju saproksilnega hrošča (Phyto depressus) v Sloveniji in novi podatki za stepskega krešiča (Carabus hungaricus) iz Srbije, z območja Deliblatske peščare. Za večino omenjenih vrst avtorji opozarjajo na nezadostne varstvene ukrepe za ohranjanje populacij in nudijo predloge za njihove izboljšave.