Cilj projekta je izboljšati stanje ciljnih habitatnih tipov in vrst na Natura 2000 območjih v TNP. Z različnimi ukrepi bodo neposredno izboljšali stanje naravnega okolja na 303 hektarjih površine.
Foto: Aleš Zdešar
S projektnimi aktivnostmi bodo izboljšali stanje osmih vrst (alpska možina, veliki pupek, hribski urh, divji petelin, gozdni jereb, belka, kotorna, triprsti detel) in štirih habitatnih tipov (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom na silikatnih tleh, gorski ekstenzivno gojeni travniki, aktivna visoka barja, trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi združbami parožnic. Stanje naštetih vrst in habitatnih tipov je ocenjeno kot neugodno ali celo slabo brez pričakovanega izboljšanja v prihodnosti.
Na z obiskom najbolj izpostavljenih predelih (na primer Pokljuka, Mangartsko sedlo, okolica Triglava) bodo uveljavili mirna območja za divjega petelina, belko in aktivna visoka barja. Na vseh mirnih območjih bodo poostrili nadzor z vključevanjem prostovoljnih nadzornikov. Na Pokljuki bodo zmanjšali prometne obremenitve, med drugim prilagojeno zimsko vzdrževanje cest, vzpostavitev hitrostne omejitve in uvedba sezonske avtobusne linije.
Stanje traviščnih habitatnih tipov, kotorne in alpske možine bodo izboljšali z odstranitvijo lesne zarasti, ki je posledica opuščanja ekstenzivne kmetijske dejavnosti v alpskem prostoru. Primeren gozdni habitat za divjega petelina in gozdnega jereba bodo vzpostavili z ukrepi svetlitvene sečnje in sadnje prehransko ugodnih grmovnih in drevesnih vrst, za triprstega detla pa z izključitvijo gozdov iz gospodarjenja, kar bo dolgoročno zagotovilo potrebno količino mrtve lesne mase.
Izboljšali bodo stanje Dvojnega jezera, in sicer z izlovom rib in optimizacijo delovanja male čistilne naprave koče pri Triglavskih jezerih. Za velikega pupka in hribskega urha bodo obnovili več opuščenih ali zaraščajočih kalov.
Za namen interpretacije vsebin projekta bodo na Mrzlem studencu uredili informacijsko točko na prostem, hkrati pa bodo preuredili obstoječi parkovni poti na Pokljuki.
Za ozaveščanja obiskovalcev bodo postavili številne informacijske table, na voljo bo tudi drugo interpretacijsko gradivo.
Vodilni partner projekta je Javni zavod TNP. Drugi partnerji v projektu so Zavod RS za varstvo narave, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - kmetijsko gozdarski zavod Kranj, Občina Tolmin, Planinska zveza Slovenije, Turizem Bohinj - zavod za pospeševanje turizma, Zavod za gozdove Slovenije in Zavod za ribištvo Slovenije.
Vrednost projekta znaša 3,7 milijona evrov, od tega bo 80 odstotkov sredstev prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj, 20 odstotkov pa Republika Slovenija.