Goričko ni doživelo grobih in nasilnih sprememb, zato pa je ostalo kulturna krajina v najbolj žlahtnem pomenu besede - pestrost je delo človeških rok. In tu je vrsta posebnosti: Svet slovenskih najmlajših in obenem zelo starih paleozojskih kamnin, pa tudi vulkanskih kot posledica izbruha vulkana pred 1,6 milijona leti.
Podnebje, ki daje najmanj padavin v Sloveniji. Biološko najbolj srednjeevropska pokrajina, kjer skoraj ni čutiti dinarskih, mediteranskih in alpskih vplivov. Sonaravno bivanje, pestrost kmetijskih kultur in vzdržen odnos do narave. Ravnovesje narave in človeka. Lepa mokrišča in mokrotni travniki ob nereguliranih potokih.
Ptice, drugod po Sloveniji redke, so zaradi zdrave narave sorazmerno številne - naštetih je kar 174 vrst, od tega tri mednarodno zelo pomembne. Tod živi množica dvoživk, potočnih piškurjev in potočnih rakov, tudi vidra, med preštevilno divjadjo, ki dela škodo na poljih, tri redke vrste netopirjev in številni mali sesalci.
Zdravi gozdovi ponujajo množico gob, uspeva približno tisoč vrst praprotnic, kar je tretjina vseh slovenskih vrst, pa tudi okrog 100 vrst z Rdečega seznama Slovenije, seznama redkih in ogroženih rastlinskih vrst.