SLOVENIJA
Nega za rumeni sleč
Na zavodu RS za varstvo narave so v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in Občino Sevnica izvedli nego nahajališča rumenega sleča pri Boštanju. Nahajališče je naravna vrednota, območje Natura 2000 in ekocelica v gozdnogospodarskem načrtu. Več.
Nove mejice na Ljubljanskem barju in blizu Drave
V Krajinskem parku Ljubljansko barje v okviru projekta PoLJUBA sadijo mejice na območju med Škofljico in Igom. Mejice bodo novi kopenski habitati za dvoživke, hkrati bodo življenjsko okolje za mnoge živali, tudi take, ki nadzorujejo številčnost škodljivcev v kmetijstvu in ščitile rodovitno prst pred vetrno in vodno erozijo. Več.
Na Ljubljanskem barju, v naravnem rezervatu Iški morost, so mejico zasadili tudi v okviru projekta EIP VIVEK, sadila je ekipa DOPPS s prostovoljci. Več.
V sklopu projekta zaDravo obnavljajo in sadijo nove mejice na območju Natura 2000 na robovih kmetijskih zemljišč, ob kanalu reke Drave in odvodnem jarku v kmetijski krajini v občinah Gorišnica, Duplek in Markovci. Zasadili bodo preko 11.000 sadik avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst. Več.
Prvi pepelasti lunj z oddajnikom na Ljubljanskem barju
Spomladi in jeseni se pepelasti lunji prek Slovenije selijo, nekaj jih pri nas prezimuje, gnezdijo ne. Groba ocena je, da jih pri nas prezimuje med 50 in 100, večina na Ljubljanskem barju in na Cerkniškem polju. Zaradi skopih podatkov, ki jih imamo o tej vrsti, je pri nas zelo težko določiti kakršnekoli naravovarstvene ukrepe. V projektu LIFE-IP NATURA.SI so zato raziskovalci z Nacionalnega inštituta za biologijo pričeli s telemetričnim spremljanjem prezimujoče populacije pepelastega lunja na Ljubljanskem barju. Letos februarja so s telemetrično ovratnico opremili prvo samico pepelastega lunja in jo poimenovali Pepelka. Več.
Iščejo poljske škrjance
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na predlog DOPPS v Strateški načrt kmetijske politike za obdobje 2023-2027 uvrstilo tudi ukrep »zaplate golih tal za poljskega škrjanca«. Iz Srednje in Zahodne Evrope je znano, da so gnezditvena gostota, gnezditveni uspeh, telesna kondicija speljanih mladičev in število poskusov gnezdenja poljskega škrjanca v sezoni večji na njivah s takšnimi zaplatami kot pa na konvencionalno zasejanih njivah. Ukrep naj bi izvajali na šestih območjih v Sloveniji, kjer se poljski škrjanci pojavljajo v večjem številu in gnezdijo deloma ali pretežno na njivah: Goričko, Murska ravan, Dravsko-Ptujsko-Središko polje, Ljubljanska kotlina, Krška ravan in Ljubljansko barje. Več.
Začenja se ples divjega petelina
Partnerji projekta LIFE-IP NATURA.SI na pilotnem območju Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci izvajajo akcije za njegovo ohranjanje. Raziskave namreč kažejo, da od 80. let preteklega stoletja populacija divjega petelina na območju Slovenije upada. Divji petelin je zelo občutljiv za različne motnje v življenjskem prostoru. Motenj niso zaznali le na slabi petini aktivnih rastišč. Več kot polovico motenj povzročita rekreacija in turizem, dve petini pa gozdarstvo in lov.
Za njegov življenjski prostor je pomembna dobra presvetljenost gozdov, ki spodbuja rast borovničevja in vzpostavitev mravljišč, ter ustrezna količina odmrlega lesa. Spomladi divji petelin pokaže svoj izjemen značaj s petjem in plesom za osvajanje samic. Več.
Zaščitne ograje za kmete
Primeri plenjenja risov na domačih živalih so redki, v zadnjih 10 letih v italijanskih Alpah niso poročali o nobenem takem primeru. Zaradi novih naselitev risov pričakujejo, da se bo povečala tudi verjetnost napadov na pašne živali. Zato so v okviru projekta LIFE Lynx namenili tudi sredstva za ti. intervencijske komplete – električne ograje za zaščito živine pred napadom zveri. Do zdaj so razdelili trinajst kompletov, predvsem tistim kmetom, ki še niso utrpeli škode in zato ne morejo zaprositi za sofinanciranje Ministrstva za okolje in prostor. Več.
Spremljanje volkov v Sloveniji v sezoni 2020-2021
V pretekli sezoni spremljanja volkov so na območju Slovenije zaznali 12 volčjih tropov. Ocena števila volkov v Sloveniji je 120 živali. Populacija volkov v Sloveniji – po ocenah strokovnjakov - od leta 2010 številčno narašča. Več.
Zaščita dreves pred bobrom: kaj je prav in kaj narobe
Bober je bil v Sloveniji zadnjih 200 let izumrla vrsta, zato se nanj še vedno privajamo. Je naš največji glodalec in naravni inženir, ki s svojimi »gradbenimi« posegi v resnici ljudem tudi koristi. Strokovnjaki projekta LIFE Bober so predstavili nasvete kako zaščititi sadna drevesa pred objedanjem in tudi katerih ukrepov se naj lastniki nikakor ne lotevajo. Več.
Priprave na monitoring vidre in bobra
Ministrstvo za okolje in prostor je marca 2022 z Inštitutom za ohranjanje naravne dediščine Lutra podpisalo pogodbo Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij bobra in vidre v sezonah 2022/23 in 2023/24. Več.
Obnovili življenjski prostor puščavnika
Arborist je v Nuskovi v okviru projekta Gorička krajina deloma ali v celoti odstranil veje na več glavatih vrbah. Namen obrezovanja oz. odstranitve vej je podaljšati življenjsko dobo glavatih vrb, v katerih živi hrošč puščavnik. Vsa drevesa rastejo na travnikih v upravljanju Javnega zavoda Krajinski park Goričko. Več.
Interpretacijski center za Naturo 2000 Mišje doline
Z rekonstrukcijo in spremembo namembnosti kozolca na Trubarjevi domačiji je v okviru projekta Mala barja Marja so marca 2022 vzpostavili sodobno opremljen turistično-informacijski in interpretacijski center. Gre za izkustveno doživljanje največjega Natura 2000 območja v občini Velike Lašče in njenih posebnosti, kot so mokrišča, bogat vodni svet, raznolikost živalskih in rastlinskih vrst idr. Več.
Večina najboljših tematskih poti vodi po območjih Natura 2000
Turistična organizacija Slovenije je v sodelovanju s partnerji že deseto leto zapored podelila nagrade najboljšim tematskim potem v Sloveniji. Jubilejno priznanje je dobilo deset izobraževalnih in rekreacijskih poti. Večina jih poteka po območjih Natura 2000, to so: Tematska pot Drvošec ob Cerkniškem jezeru, Učna pot Škocjan (Škocjanske jame), Krožna učna pot Strunjan, Pot po Logarski dolini in Solčavska panoramska cesta ter Živi muzej Krasa. Več.
Češeniške in Prevojske gmajne – predlog za zavarovanje
Ministrstvo za okolje in prostor je pričelo javno predstavitev in javno obravnavo Uredbe o Krajinskem parku Češeniške in Prevojske gmajne. Dobra polovica predlaganega krajinskega parka leži v območju Natura 2000 Češeniške gmajne z Rovščico. Pripombe in predloge na osnutek uredbe lahko podate do 28. maja 2022. Več.
V Murina rokava se vrača življenje
V okviru projekta Natura Mura je Direkcija RS za vode obnovila vtoke Murinih rokavov Lukačeva struga in Besnica. Z izvedenimi deli bosta rokava ponovno omočena večino leta, s tem pa se bo vanju ponovno vrnilo tudi življenje. Več.
Slovenski državni gozdovi poskusno pomlajujejo v mehkolesni loki. Pripravo tal za naravno nasemenitev ciljnih drevesnih vrst mehkolesne loke bodo izvedli s pomočjo krškopoljskih prašičev. Gre za pilotni projekt na slovenskih tleh, s katerim želimo gozdarji z inovativnimi metodami uvesti naravno pomlajevanje. Več.
Vzdolž reke Mure vzpostavljajo nova habitatna območja za panonskega pupka, velikega pupka, hribskega urha in ovratniškega plavača. Nove mlake se nahajajo ob reki med naseljem Konjišče in naseljem Mota, več.
EVROPSKA UNIJA
Projekt za človeško ribico uvrščen med finaliste
Evropska komisija je razglasila 21 finalistov za evropsko nagrado Natura 2000 za leto 2022. Nagrado državljanov Evrope bo prejel finalist z največjim številom glasov na javnem glasovanju, ki poteka do 27. aprila. Med finalisti, ki prihajajo iz 11 držav, je tudi projekt iz Slovenije Varuhi mladičev človeške ribice v Postojnski jami.
Opraševalci – vabilo javnosti
Evropska komisija je v javno razpravo poslal prenovljeno verzijo pobude za opraševalce EU Pollinators Initiative. Pripombe lahko posredujete do 9. junija 2022.
BRANJE
Invazivne tujerodne vrste – signalni rak
Objavili smo Govedič, M., M. Bedjanič & A. Vrezec, 2021. Vzpostavitev in izvajanje monitoringa populacij invazivne tujerodne vrste signalni rak (Pacifastacus leniusculus) v letu 2021. Končno poročilo. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju (pdf, 11 str.)
Nihanje števila volkov
Na spletni strani Volkovi je objavljen prispevek Mance Velkavrh Nihanja številčnosti volkov skozi leto in povozi – zakaj je toliko volkov na cestah?, ki odgovori na vprašanja zakaj številčnost volkov tako niha, kako lahko vemo, koliko jih je, in zakaj jih vedno pogosteje videvamo.
Kaj mrgoli po Postojnskem
Izšel je Zbornik Dijaškega biološkega tabora 2020 – Golobičevec pri Postojni Gojznikar J., Kregar J., Bolčina A. (ur.): Kaj mrgoli po Postojnskem. Herpetološko društvo – Societas herpetologica Slovenica, Ljubljana, 2022, 95 str.
Tipologije Slovenije
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU je izdal tretjo številko 61. letnika revije Acta Geographica Slovenica (2021) z naslovom: Pokrajinske makrotipologije in mikrotipologije Slovenije (pdf, 106 str.).
Svet ptic
V novi številki revije Svet ptic (pdf, 60 str.), ki jo izdaja DOPPS, Domen Stanič in Tomaž Mihelič pišeta o pomenu naravi prepuščenih gozdov, ki jih je vse manj. Tilen Basle in Urša Gajšek opozarjata, da v Evropi upadajo populacije skoraj tretjine vrst ptic, zlasti tistih, ki so vezane na kulturno krajino in travišča ter morske habitate. Katja Konc poziva, naj ohranimo žabjo svatbo v gozdovih. Tjaša Zagoršek predstavlja opazovanja kozač v naseljih. David Knez opisuje črno žolno, največjo evropsko žolno, varovano tudi z direktivo o pticah; ker si vsako leto izdolbe novo duplo, so stara na voljo številnim sekundarnim duplarjem, tudi lesnim sovam. Gal Hočevar poroča o na novo zabeleženem pojavljanju velike uharice na Kočevskem. Maks Sešlar piše o naletih ptic v steklena pročelja.
Lovec
V reviji Lovec je februarja Miran Hafner predstavil biomeliorativne ukrepe, ki izboljšujejo bivalne razmere za živali. Boris Kozinc je pisal o pomoči pticam pri gnezdenju.
Marca je bil objavljen obsežen članek skupine avtorjev Spremljanje stanja ohranjenosti volkov v Sloveniji v sezoni 2020–2021.
Velike zveri vzbujajo veliko čustev
V podkastu V imenu narave (z Meto Ornik) o velikih zvereh govori Rok Černe (podkast, 23 min.).
Intervju Metulji Slovenije
V video intervju je ekipa projekta LIFE-IP NATURA.SI gostila Barbaro Zakšek, biologinjo in strokovnjakinjo za metulje iz Centra za kartografijo flore in favne. V pogovoru boste izvedeli, zakaj so metulji pomembni za naravo, katere vrste so del evropskega naravovarstvenega omrežja Natura 2000 v Sloveniji, zakaj cekinčka zamenjujemo za citrončka in katere vrste metuljev pri razvoju potrebujejo mravlje (YouTube 7 min.)
Mesečev zaliv – prelaganje kamnov ob morju je škodljivo
V oddaji Morje in mi Radia Koper je novinarka Lea Širok v pogovoru s Samanto Makovec predstavila posege na obali, ki v zavarovano območje narave ne sodijo.
Varstvo narave Evrope – gradivo za učitelje
Evropska komisija je pripravila priročnik za učitelje v srednjih šolah The European nature protection toolkit - Toolkit for educators - Students aged 13-16 years old (pdf, 70 str.).
Narava in zoonoze
Organizacija IUCN je izdala publikacijo Richard Kock in Hernan Caceres-Escoba: Situation analysis on the roles and risks of wildlife in the emergence of human infectious diseases (pdf, 136 str.), ki se posveča odnosu med prostoživečimi vrstami in zoonozami.
Akvakultura in na naravi temelječe rešitve
Organizacija IUCN je izdala publikacijo R. le Gouvello, C. Brugere in F. Simard: Aquaculture and Nature-based Solutions/ Identifying synergies between sustainable development of coastal communities, aquaculture, and marine and coastal conservation (pdf, 68 str.).
Svetovna dediščina bukovih gozdov
Na ogled je video posnetek prvega dne mednarodne konference “WH Beech Forest Communities – experiences, results and conclusions”, ki so jo organizirali v okviru projekta BEECH POWER, potekala je virtualno februarja 2022.
NAPOVEDNIK
5. april 2022: koncert Med pticami, glasbo in nebom, Brežice.
14. april 2022: rok za prijavo na razpis BiodivERsA.
22. april 2022: koncert Musica viva – koncert narave, Gornji Petrovci.
26. april 2022: seminar Permanent Grasslands in the Continental biogeographic region (virtualno).
27. april 2022: rok za glasovanje za evropsko nagrado Natura 2000 Award.
18. – 20. maj 2022: 1. mednarodna konferenca LIFE AMPHICON Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov / Amphibian conservation and habitat restoration, Grosuplje.
20-21. maj 2022: mednarodno srečanje Varstvo človeške ribice in njenega habitata v izzivih podnebnih sprememb / Conservation of proteus and its habitat facing climate change challenges, Trst, Italija.
23-25 maj 2022: delavnica 5th Natura 2000 monitoring workshop, Hrvaška.
31. maj – 2. junij 2022: delavnica ASCOBANS' second workshop on management measures for small cetaceans in MPAs, Finska.
22-26 avgust 2022: kongres European Congress of Conservation Biology ECCB, Praga, Češka republika.
NARAVA NA KRATKO
Predlog Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2022 – javna razprava
Ministrstvo za okolje in prostor je pripravilo predlog Poročila o okolju v Republiki Sloveniji 2022 in ga posredovalo v javno razpravo. Poglavje Narava in biotska raznovrstnost se prične na strani 60. Rok za pripombe je 5. april 2022.
Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020
V Ženevi je potekal zaključni del treh zasedanj Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti, sodelovali so tudi predstavniki Slovenije. Več.
Sodelovanje z nacionalnimi parki ZDA
Minister za okolje in prostor mag Andrej Vizjak je na vljudnostni obisk sprejel novo veleposlanico Združenih držav Amerike v Sloveniji. Na srečanju sta se dotaknila tudi sodelovanja v okviru nacionalnih parkov. Več.
Gozdni program - javna razprava
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je javno razgrnilo predlog Operativnega programa za izvajanje nacionalnega gozdnega programa za obdobje 2022–2026. Pripombe in predloge sprejemajo do 28. aprila 2022.
Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z Naturo 2000 sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (breda.ogorelec@gov.si). Če eNature ne želite prejemati, pišite na isti naslov.
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000, Ljubljana. Telefon: (01) 478 7400, spletna stran: www.natura2000.gov.si, neposredna povezava na arhiv eNature do številke 75, arhiv od 76 dalje. Informacije o varstvu osebnih podatkov naročnikov najdete tukaj.