Skip to main content

Kmetijstvo

Kako se bolj učinkovito boriti proti invazivnim rastlinam na območjih, kjer ni dovoljeno preoravanje invazivnih rastlin?

Na travnatih površinah, na katerih se invazivne rastline močno širijo, je priporočljiva čistilna košnja tistih robov, kjer so razraščene te vrste. Invazivne rastline kosimo ali mulčamo vsaj dvakrat letno. Pri tem moramo biti pozorni, da ne pride do dodatne semenitve invazivnih rastlin. Najboljši učinki omejevanja razrasti so košnja tik pred cvetenjem, ker tako invazivne rastline najbolj izčrpavamo. Druga možnost poleg košenja je tudi kratkotrajna paša koz v času mladih rastlin.

Kako gospodariti z mejicami in kako jih vzdrževati?

Mejice ohranjamo v največji možni meri. Vzdrževanje je dovoljeno le v zimskem obdobju (med 1. avgustom do 1. marcem), in sicer na način, da ohranjamo strnjenost mejice. Odvzamemo lahko posamezna drevesa, predvsem pa skrbimo, da se širina mejice ne razrašča v kmetijsko zemljišče, zato se grmovna razrast obrezuje. Kmetje, ki so vstopili v Program razvoja podeželja Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila morajo skrbeti za mejice tudi z obrezovanjem (podrobnosti najdete v Priročniku).

Kako intenzivna je lahko paša na zavarovanih območjih, da ni naravovarstveno sporna?

Strokovno vodena paša s primernim številom čredink in zasedbo v čredinkah z nizko obtežbo je na zavarovanih območjih pogojno sprejemljiva, saj se z gaženjem lahko spreminja habitat in zmanjšuje populacija zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst.

Kako je z obnovo in gradnjo kmetijskih objektov in pomožnih kmetijskih objektov?

Za gradnjo objektov, za katerega je predpisano gradbeno dovoljenje, mora lastnik zemljišča/investitor pridobiti strokovno mnenje Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN).

Za gradnjo objektov, za katerega ni predpisano gradbeno dovoljenje, pa mora lastnik zemljišča/investitor pridobiti naravovarstveno soglasje ali naravovarstvene pogoje, ki ga izda Agencija RS za okolje (ARSO).

Podrobna vprašanja in odgovore o gradnji na območju Nature 2000 najdete tukaj.

Kakšne so omejitve pri izvajanju agromelioraciji?

Za izvedbo agromelioracij na območju Nature 2000, ali varovanih, zavarovanih, degradiranih ali ogroženih območjih po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave in varstvo okolja je potrebno pridobiti predpisana soglasja ali dovoljenja pristojnih organov.

Če agromelioracijo načrtujete na zavarovanem območju, območju Natura 2000 ali območju naravne vrednote, potrebujete:

  • pridobiti mnenje Zavoda RS za varstvo narave o sprejemljivosti posega v prostor (44. člen Pravilnika o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja).
  • Na podlagi Zakona o varstvu okolja mora nosilec nameravanega posega v okolje od ministrstva za okolje in prostor pridobiti informacijo, ali je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Nosilec posega vloži vlogo za uvedbo agromelioracij in pripadajoča soglasja na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na nekaterih območjih npr. zavarovanih območjih, je izvajanje agromelioracij prepovedano.

Kakšne so omejitve pri čiščenju zarasti na kmetijskih zemljiščih?

Na podlagi Zakona o divjadi in lovstvu je med 1. marcem in 1. avgustom, tj. v času gnezdenja ptic in polaganja mladičev, prepovedano čiščenje zarasti na kmetijskih zemljiščih (sekanje ali drugačno odstranjevanje živih mej, grmišč in s suho zarastjo poraslih površin po pašnikih, travnikih in poljih).

Na območju Nature 2000 mora kmet pridobiti okoljsko soglasje na upravni enoti za čiščenje zarasti v času, ko je to dovoljeno.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava