Skip to main content

Kmetijstvo

Avtorji: mag. Mateja Žvikart (Zavod RS za varstvo narave), Nino Kirbiš, Jure Čuš (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano)

Sodelujoči: dr. Ida Jelenko Turinek (Ministrstvo za okolje in prostor), Adrijan Černelč, mag. Valerija Slemenšek (Javni zavod Kozjanski park), dr. Janko Rode, Dominika Klavž (Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije), Jelka Brdnik, Petra Korenak (Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj), Štefka Goltnik, Vesna Čuček (Kmetijsko gozdarski zavod Celje), Anton Zavodnik (Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana), Jože Vončina, Darja Zadnik (Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica)

Slovenija glede na geografski položaj in raznovrstne naravne razmere sodi med evropske države z najvišjo stopnjo biotske raznovrstnosti (Mršić, 1997). To velja tudi za kmetijski prostor, kjer so zaradi prevladujoče rabe travinja naravne danosti za ohranjanje vrst in habitatov še posebej ugodne. Večina kmetijskih območij z visoko naravno vrednostjo je v zahodni in južni Sloveniji, zlasti območja v gričevnatem, hribovskem in gorskem svetu. Po grobi oceni glede na podatke o rabi zemljišč je v Sloveniji na območjih z visoko naravno vrednostjo med 60 in 80 % kmetijskih zemljišč v uporabi. Stanje vrst, katerih življenjski prostor je kmetijska krajina, in habitatnih tipov, ki so vezani na ta življenjski prostor, se slabša. Kmetijske površine tem vrstam in habitatnim tipom zagotavljajo življenjski prostor, zato je pomembno zagotavljati, da se prilagojena kmetijska raba ne opušča (NPVO 2030, 2020).

Pregled dobrih praks je eden izmed rezultatov A.4 pripravljalne aktivnosti za okrepljeno in izboljšano izvajanje Programa upravljanja območij Natura 2000 (PUN 2000) na terenu. Podaja pregled preteklih praks, ki so pripomogle k ohranjanju vrst/habitatnih tipov v kmetijski kulturni krajini. Kriteriji, ki so bili upoštevani pri opredeljevanju dobrih praks so bili naslednji:

  • Gre za že izvedene aktivnosti, ki imajo dokazane merljive učinke oz. se aktivnost izvaja že dlje časa (ni pa še končana) in so rezultati prav tako že vidni.
  • Gre za izvajanje prilagojenih kmetijskih praks/aktivnosti, ki pripomorejo k ohranjanju in/ali izboljšanju vrst/habitatnih tipov v kmetijski kulturni krajini.
  • Gre za prakse/aktivnosti, ki imajo pozitiven vpliv na naravo. Ta pozitiven vpliv pa se lahko kaže kot:
    • Povečan vpis v ukrepe, ki vzpodbujajo izvajanje prilagojenih kmetijskih praks (npr. ciljni naravovarstveni KOPOPi).
    • Izboljšanje stanja vrst/HT/strukture/življenjskega prostora.
    • Olajšanje načina izvedbe/ukrepi so za kmete bolj privlačni in zanimivi za izvajanje.
    • Večja ciljnost ukrepov za doseganje rezultatov.
    • Večja ozaveščenost/pripravljenost na sodelovanje in izvajanje.

Zbrane Dobre prakse predstavljajo skupek pobud, ki so nastale v obliki ukrepov, intervencij, projektov, sodelovanja in drugih prizadevanj izvajanja praks, ki prispevajo k ohranjanju narave in ogroženih vrst in habitatnih tipov. 

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava