SLOVENIJA
Kandidat za ministra o nalogah na področju narave in Naturi 2000
V Državnem zboru se je 1. junija 2022 Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor - kot kandidat za ministra za okolje in prostor - predstavil Uroš Brežan. Izpostavil je, naj bi s sistemskimi ukrepi zmanjševali pritiske na naravo. Preko ukrepov naj bi izboljševali in ohranili travniške, vodne, gozdne habitate ter zaustavili poslabšanje stanja vrst. Za učinkovito varstvo narave je nujno dobro poznati njeno trenutno stanje, kar je tudi podlaga za upravljanje teh območij. Izpostavil je pomen enotnih baz bioloških in naravovarstvenih podatkov, vzpostavitev naravovarstvenega informacijskega sistema je ključna za izvajanje politik na tem področju. Prizadeval si bo za vključevanje stroke, lokalnih skupnosti in civilno družbenih organizacij v procese načrtovanja in izvajanja javnih politik.
Vprašanja na temo Nature 2000 je postavil poslanec Daniel Krivec, zlasti glede dovoljevanja posegov v območjih Nature 2000 in možnosti ukinjanja območij Nature 2000. Več.
Postopek Evropske komisije v zvezi z vranjekom
Evropska komisija je Sloveniji izdala obrazloženo mnenje zaradi neizpolnjevanja obveznosti v zvezi z ohranjanjem prosto živečih ptic. Po mnenju Komisije Slovenija ni razvrstila najprimernejših ozemelj na svojih morskih območjih kot posebnih območij varstva za varstvo sredozemskega vranjka. Več.
Projekta za blaženje podnebnih sprememb
Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je objavila rezultate javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. V sklopu Izboljšano upravljanje ekosistemov pod pritiskom zaradi podnebnih sprememb - Boljša usposobljenost za upravljanje ekosistemov sta bila izbrana projekt JeloviZA - Za izboljšanje stanja ekosistemov in ohranjanje kvalifikacijskih vrst na območju Natura 2000 na Jelovici ter priprava modela upravljanja, ki v odločevalskih procesih upošteva ekosistemske storitve (vodilni partner je CIPRA Slovenija) in projekt Obnova mreže mokrišč in travišč, pomembnih za Natura 2000 in druge zavarovane vrste in habitatne tipe v Biosfernem območju Kras in porečje Reke ter Krajinskem parku Pivška presihajoča jezera; prijavitelj je Javni zavod park Škocjanske jame. Projekta bosta v celoti financirana iz sredstev Norveškega finančnega mehanizma 2014–2021 oziroma Finančnega mehanizma EGP 2014–2021 in pripadajoče slovenske udeležbe. Več.
Varovanje rastišča močvirskega mečka
Sodelavci projekta LIFE-IP NATURA.SI so na planini pod Kamniškim vrhom drugo leto zapored vzpostavili kontrolirano rastišče za rastlinsko vrsto Nature 2000 močvirski meček. Najdemo ga v zahodnem delu Slovenije, zlasti na območju Alp v sredogorju ter v posameznih populacijah na Krasu in v Beli Krajini. Rastlina ima posebne zahteve glede rastišč: uspeva na pobočjih sredogorja, kjer se dlje časa zadržuje sneg in imajo poviren značaj. Vendar pa ima rad tudi sonce in potrebuje dobro osončena travišča. Več.
Ukrepi za divjega petelina
Na ovršju Pohorja so med Kopami in Črnim vrhom pričeli postavljati leseno ograjo, ki je hkrati pašna ograja in celoletna ovira za vožnjo z vozili. S tem želijo vsaj na manjšem območju zagotoviti mirno cono in ugotavljati učinek za tam živeče živalske vrste, tudi divjega petelina. Več.
Na Kozjanskem vzrejna postaja za velikega pupka
V okviru projekta LIFE AMPHICON na Kozjanskem s prenosom znanja in izkušenj iz tujine vzpostavljajo prvo vzrejno postajo v Sloveniji. Namen podporne vzreje je okrepiti populacije vrst, ki so na določenih območjih prisotne le še v majhnih izoliranih populacijah. Na območju Natura 2000 Dobrava-Jovsi so popisi pokazali, da je populacija velikega pupka majhna, izolirana in v slabem ohranitvenem stanju ter da populaciji grozi izumrtje. Vzrejna postaja v Podsredi je tako namenjena vzreji ličink te repate dvoživke. Več.
Izpust risa Bliska, pogin risa Igija
Snežniški gozdovi so bogatejši za novega risa. Samca, ki so ga poimenovali Blisk, so v aprilu pripeljali iz Romunije in ga namestili v prilagoditveno oboro na območju Snežnika in sredi maja izpustili. Odrasel samec je tako skupno že deseti ris, ki so ga v okviru projekta LIFE Lynx preselili v Slovenijo. Več.
Ris Igi, opremljen s telemetrično ovratnico, je konec maja meseca poginil. Zunanjih poškodb ni bilo videti. Ker so pri Igiju februarja ob odlovu opazili več deformacij, vključno z izrazito močnim šumom na srcu, je njegova smrtnost verjetno posledica okvare srca ali drugih notranjih organov. Taki primeri še dodatno potrdijo nujnost priseljevanja nesorodnih, zdravih živali za rešitev tukajšnje populacije pred izumrtjem. Več.
V sodelovanju med projektom LIFE Lynx in Zavodom za gozdove Slovenije so v okviru priprave dolgoročnih lovsko upravljavskih načrtov za obdobje 2021-2030 v letu 2022 nastale prenovljene smernice za upoštevanje risa in volka pri upravljanju parkljaste divjadi. Več.
Dan risa v centru Dina
V soboto, 11. junija, bodo v Centru DINA praznovali mednarodni dan risa, ki ga v Sloveniji obeležujemo od 2018 dalje. Dan risa zato, ker je populacija te vrste v Evropi ogrožena in bi brez človekove pomoči težko preživela. Center o velikih zvereh v Pivki so poimenovali po risinji Dini, ki se je skotila v Snežniških gozdovih in je bila v raziskovalne namene odlovljena pri Mašunu, s spremljanjem njenega gibanja pa so se strokovnjaki veliko naučili o tej vrsti. Pripravljajo vrsto dogodkov za mlade in starejše. Več.
Primorska podust se v Močilniku in Jovščku dobro počuti
Ekipa projekta LIFE FOR LASCA ugotavlja, da se primorska podust v Močilniku nahaja že na 5 km dolgem odseku, od kraja Podraga do izliva v reko Vipavo. V Jovščku pa je zavzela že celoten razpoložljiv habitat, več kot 4 km potoka. Več.
Selijo močvirske sklednice
V Zbirnem centru Barje v Ljubljani so v okviru projekta PoLJUBA pričeli z izlovom želv močvirskih sklednic ter njihovo preselitvijo v primernejši habitat. Prvi dan so ujeli 4 samce, preselili jih bodo v bližnjo mlako, ki so jo izkopali v okviru projekta. Več.
Preprečitev poplavljanja s posegom v bobrov jez
V Kozjanskem parku so v sodelovanju z inštitutom za ohranjanje naravne dediščine LUTRA izvedli dva posega v bobrove jezove, s čimer želijo ohraniti življenjski prostor bobra in nemoteno kmetovanje na sosednjih kmetijskih površinah. Več.
Narava in človek na Krasu v Muzeju grad Štanjel
Razstava obiskovalca popelje preko več sklopov: kamen, voda, jame, burja, kraški ovčar, kraška kulturna krajina in človek. Predstavljena je favna suhih zidov, habitatni tipi na s prstjo revnih kamnitih suhih kraških travnikih, podzemne vrste, kot sta človeška ribica in drobnovratnik, netopirji, številne vrste, vezane na odprte kraške travnike. Poudarjeni so tudi problemi, ki lahko privedejo do zmanjšanja biotske pestrosti, ter rešitve, ki jih omilijo. Več.
Grad Rihemberk odprl vrata v Infoteko Natura 2000
V gradu Rihemberk je vrata odprl sprejemno-interpretacijski center za obiskovalce gradu, nadgrajen s sodobno predstavitvijo grajske zgodbe ter naravovarstvenega pomena gradu in njegove okolice. V njem predstavljajo naravno okolje, ki obkroža grad; poudarek je na obvodnih habitatih v dolini Branice in Vipavske doline. Na različne načine, z digitalnimi in povsem otipljivimi pripomočki, je obiskovalcem približana tematika varovanja narave v okviru območij evropskih Natura 2000, katerih del tudi grad Rihemberk. Predstavljene so pogosto ogrožene živali in rastline območja Natura 2000 Vipavska dolina in bližnjih območij. Posebno mesto so v novo urejenih grajskih sobanah dobili rihemberški netopirji, vseh 12 vrst, ki so bile do sedaj opažene na gradu. Več.
Pot čuka in puščavnika, Scilkina učna pot, učna pot Mlake
V dolini Ledave na območju občine Rogašovci je zaživela nova učna pot – Pot čuka in puščavnika. Na interaktiven način s pojasnjevalnimi tablami, skicami in modeli vabi obiskovalce k opazovanju in raziskovanju živega sveta na Goričkem. Na poti podrobneje spoznamo hrošča puščavnika in velikega skovika, ki ga na Goričkem imenujejo čuk. Pot lahko obiskovalci prehodimo sami ali v spremstvu vodnika po dogovoru s Krajinskim parkom Goričko. Več.
V sklopu projekta KRAS.RE.VITA je na Planinskem polju nastala Scilkina učna pot, ki je ime dobila po botanični posebnosti Planinskega polja - travniški morski čebulici (Scilla litardierei), ogroženi rastlini značilni za kraška polja, ki v Sloveniji uspeva le na Planinskem polju. Ob nezahtevni 11,5 km dolgi označeni poti, ki poteka po obstoječih poteh, je postavljenih 19 informacijskih tabel, ki so opremljene s fotografijami, skicami in vsebinami ter opisujejo posebnosti Planinskega polja, značilnosti travnikov, posebnosti tukajšnjega rastlinstva in živalstva ter poplavljanja. Več.
V Trzinu so odprli novo učno poti Mlake, ki je nastala s sodelovanjem projektne ekipe Mala barja. Več.
Konferenca o ohranjanju dvoživk zaključena
Zaključila se je prva mednarodna konferenca LIFE AMPHICON, ki je potekala od 18. do 20. maja 2022 v Grosuplju. V 3-dnevnem programu so udeleženci iz devetih evropskih držav združili raznolike izkušnje in dobre prakse za ohranjanje dvoživk in njihovih habitatov. Konference se je udeležilo več kot sto udeležencev, na razstavišču EXPO LIFE pa se je predstavilo deset LIFE projektov. Več.
EVROPSKA UNIJA
Razpis LIFE tudi za naravo
Evropska komisija je objavila razpis LIFE za leto 2022, med temami je tudi Narava in biotska raznovrstnost. Rok za prijave je 7. september 2022. Informacije za prijavitelje.
Zmagovalci nagrade Natura 2000
Ob 30-letnici Nature 2000 v Evropski uniji so razglasili zmagovalce evropske nagrade Natura 2000 za leto 2022. Z njo Evropska komisija nagrajuje odličnost varstva narave v šestih kategorijah: ohranjanje na kopnem, komuniciranje, družbeno-gospodarske koristi, čezmejno sodelovanje in letos prvi v kategoriji ohranjanje morja. Enega od nagrajencev z glasovanjem izberejo državljani EU. Podelili so tudi nagrade LIFE.
Ohranjanje morskih ptic ni uspešno
Na ozemlju Evropske unije gnezdi in/ali prezimuje 67 vrst morskih ptic. Nekatere med njimi so endemične in številne ogrožene. Morske ptice gnezdijo na kopnem, a so zaradi prehranjevanja odvisne od morskega okolja. Žal so njihova bivališča ogrožena tako na kopnem kot na morju. Poročilo BirdLife International ugotavlja, da države Evropske unije pri ohranjanju morskih ptic niso uspešne. Več.
Delavnica o monitoringu
Organizacija EUROSITE je sodelovala pri organizaciji delavnice o spremljanju stanja na območjih Natura 2000, ki je bila maja 2022 v Zagrebu na Hrvaškem. Več.
BRANJE
Invazivne tujerodne vrste – akcijski načrt
Ministrstvo za okolje in prostor je objavilo Akcijski načrt za obravnavanje prednostnih poti vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (2022–2027), Ljubljana, 2022 (pdf, 46 str.)
Neverjetna biodiverziteta Slovenije
Nacionalni inštitut za biologijo je izdal knjigo Davorin Tome (ur.), Maja Opalički Slabe (ur.) Neverjetna biodiverziteta Slovenije, Ljubljana, 2022, v kateri so raziskovalci in partnerji projekta LIFE NATURAVIVA izpostavili in opisali izjemno bogato in neverjetno naravo Slovenije ter jo opremili z več kot 140 fotografijami. Več.
Knjigo so predstavili tudi v oddaji Pogled v znanost na tretjem programu Radia Slovenija (24 min.)
200 let zakladnice narave
Izšla je publikacija 200 let zakladnice narave, s katero Prirodoslovni muzej Slovenije obeležuje lansko 200-letnico ustanovitve prvega muzeja na Slovenskem. Urednica je dr. Breda Činč Juhant, ima 293 strani. Več. Izšla je tudi v prevodu, v angleškem jeziku, več. Cena je 15 EUR.
(O)živela evolucija
Prirodoslovni muzej Slovenije je izdal knjižico za otroke (O)živela evolucija. Ob desetih zanimivih zgodbicah otroci spoznavajo evolucijo, ki predstavlja enega najpomembnejših naravnih mehanizmov. Bogate ilustracije bodo dodatno burile domišljijo otrok. Več. Cena je 10.00 EUR. Primer zgodbe (pdf).
Proteus: Haloze
Letošnja tematska številka revije Protesu razkriva, da Haloze niso zgolj vinorodni okoliš, temveč predstavljajo pokrajino z edinstveno živalsko, rastlinsko, glivno, kamninsko in kulturno pestrostjo. Več kot 30 avtoric in avtorjev je s svojimi prispevki na skoraj 200 straneh postavilo pisni in slikovni spomenik, sicer pogosto spregledanemu kotičku Slovenije. Več.
Lovec
V majski številki revije Lovec sta Matej Bartol in Matija Stergar predstavila podatke, ki jih lovci zbirajo v okviru štetja medvedov na števnih mestih, Hubert Potočnik in Jaka Črtalič sta pisala o telemetričnem spremljanju volkov v Alpah.
Nagrajene raziskovalne naloge mladih
Znani so zmagovalci natečaja za raziskovalne naloge “Moja, tvoja, naša biodiverziteta” v okviru projekta NATURAVIVA. Objavljeni so tudi povzetki nalog. Več.
Risani film o rastlinah skalnatih sten
V kratkem risanem filmu Zgodba o preživetju (YouTube 6:24 min, tudi s slovenskimi podnapisi) igrajo vlogo glavnih junakov rastline Petrocoptis grandiflora, Primula palinuri in naša Tommasinijeva popkoresa (Moehringia tommasinii). Pripoveduje zgodbo o potrebi in pomenu ohranjanja ogroženih rastlin. Poudarek je na evolucijski zgodovini nekaterih rastlin, ki so lahko premagale ledeniška obdobja zahvaljujoč nekaterim prilagoditvam, ki jih delajo tako posebne. Video je nastal v okviru COST Akcije ConservePlants, s podporo Univerze na Primorskem.
Visokogorski kras
Posnetek geografskega večera Ljubljanskega geografskega društva Jamarsko popotovanje v središče visokogorskega krasa: 1000 m pod površjem Kanina je objavljen na spletu (youtube, 55 min).
Čmrljica – spletna stran o opraševalcih
Na novi spletni strani Čmrljica – SloBees Opraševalci so na enem mestu zbrane najpomembnejše informacije o opraševalcih in opraševanju. Prav tako so zbrane prosto dostopne publikacije in videi na to temo.
Slovenija išče pomladanske jegliče
Slovenija se v let 2022 že drugič zapovrstjo pridružuje akciji opazovanja pomladanskih jegličev, ko vlogo raziskovalcev prevzamejo ljubiteljski naravoslovci. V lanskem letu so iz Slovenije prejeli 11 opazovanj in skupno podatke za 235 rastlin jegličev. Spletna stran.
Vibracijska krajina
V oddaji Pogled v znanost je bil gost Gorana Tenzeta biolog dr Rok Šturm z Nacionalnega inštituta za biologijo oziroma z oddelka za raziskave organizmov in ekosistemov. Govorila sta o vibracijski krajini, odkrivanju skritega sveta sporazumevanja s tresljaji (25:14 min).
Omrežje Natura 2000 in najpomembnejša območja za biotsko raznovrstnost
V reviji Ecological Indicators je objavljen članek VíctorRincón et al, Proposal of new Natura 2000 network boundaries in Spain based on the value of importance for biodiversity and connectivity analysis for its improvement. Primerjali so omrežje Natura 2000 v dveh regijah Španije in ugotovili, da bi lahko izboljšave dosegli zlasti na področju povezljivosti. Predlagali so metodo, uporabno tudi v drugih državah EU.
Spremljanje stanja v območjih Natura 2000 - prezentacije
Prezentacije s 5. delavnice na temo spremljanja stanja, ki je maja 2022 potekala v Zagrebu, so objavljene v zavihku na spletni strani organizatorja Eurosite.
Podnebne spremembe – grožnja bukovim gozdovom Evrope
V reviji Communications Biology je objavljen članek Edurne Martinez del Castillo et al. Climate-change-driven growth decline of European beech forests (pdf, 29 str.).
NAPOVEDNIK
11. junij 2022: Dan risa
13. junij 2022: delavnica LIFE SySTEMiC Stakeholder Workshop, Jastrebarsko, Hrvaška.
29. junij 2022: seminar Re-wilding farmland (viurtualno)
22-26 avgust 2022: kongres European Congress of Conservation Biology ECCB, Praga, Češka republika.
1. september 2022: rok za prijave na razpis za slovensko nagrado Natura 2000.
7. september 2022: rok za prijave na razpis LIFE za leto 2022 Narava in biotska raznovrstnost.
NARAVA NA KRATKO
Novo vodstvo Ministrstva za okolje in prostor
Od 1. junija 2022 dalje je minister za okolje in prostor je Uroš Brežan. Državna sekretarja sta mag. Matej Skočir in Uroš Vajgl. Več.
Za vršilko dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za okolje v Ministrstvu za okolje in prostor je Vlada 2. junija 2022 imenovala mag. Tanjo Bolte, nekdanjo generalno direktorico. Več.
Direktor Krajinskega parka Strunjan
Vlada je 13. maja 2022 imenovala mag. Marka Starmana za direktorja javnega zavoda Krajinski park Strunjan, nekdanjega direktorja, več.
Spremenjena Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje
Vlada Republike Slovenije je 30. maja 2022 izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje. Namen spremembe je omogočiti razširitev mostu na Ljubljanici zaradi izgradnje tretjega voznega pasu na avtocesti na odseku od Brezovice do Vrhnike ter gradnjo novih objektov znotraj obstoječih naselij in izven območij obstoječe posamične poselitve. Več.
Sprejet akcijski načrt za preventivo glede invazivnih tujerodnih vrst
Ministrstvo za okolje in prostor je sprejelo Akcijski načrt za obravnavanje prednostnih poti vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst (2022–2027). Načrt se posveča zlasti preprečevanju vnosa in širjenja. Slovenija je načrt pripravila na podlagi zahtev evropske uredbe. Več.
Ministrstvo za okolje in prostor: Narava (druge novice)
Če želite zanimivosti o vašem delu v zvezi z Naturo 2000 sporočiti tudi drugim, nam jih pošljite. Prispevke naslovite urednici e-biltena (breda.ogorelec@gov.si). Če eNature ne želite prejemati, pišite na isti naslov.
Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska cesta 48, 1000, Ljubljana. Telefon: (01) 478 7400, spletna stran: www.natura2000.gov.si, neposredna povezava na arhiv eNature do številke 75, arhiv od 76 dalje. Informacije o varstvu osebnih podatkov naročnikov najdete tukaj.