210 let Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani

Botanični vrt Univerze v Ljubljani je leta 1810 osnoval učitelj botanike Franc Hladnik. Sprva so ga poimenovali Vrt domovinske flore in je bil ustanovljen v okviru Centralnih šol, ki so imele v času lirskih provinc status univerze. Leta 1920 je prešel pod okrilje leto prej ustanovljene Univerze v Ljubljani. V več kot dveh stoletjih delovanja so v njem zbrali 5.000 različnih rastlinskih vrst iz vsega sveta. Botanični vrt hrani 206 družin cvetic, kar predstavlja polovico vseh družin cvetic na svetu.

Dom biotske raznovrstnosti

V raziskovalnih zbirkah botaničnega vrta je več 20 000 enot predstavnikov slovenske narave. Med prvimi rastlinami, zasajenimi v vrtu, so bile rumeni dren, Hladnikov volčič, rebrinčevolistna hladnikija in Fleischmannov rebrinec. Te in še več kot 447 drugih vrst naše flore tako uspeva v botaničnem vrtu že preko 200 let. V trajni semenski banki se nahaja več kot 750 vrst, kar predstavlja dobro petino slovenske flore, med katerimi so tudi ogrožene vrste, endemiti, vrste s klasičnim nahajališčem na območju Slovenije ali kako drugače pomembne vrste.

Raziskovanje in vzgoja rastlin za biotsko raznovrstnost

Vloga botaničnega vrta je pomembna za ohranjanje rastlinskih vrst in njihovih rastišč. Med njegovimi nalogami so tudi nabiranje semen v botaničnem vrtu in v naravi, izdajanje seznam semen Index seminum in hramba semenske banke. Zaposleni raziskujejo in vzgajajo rastline, ki so v naravi ogrožene ali so v Sloveniji izumrle. Rastlin pa ne varujejo le na nadomestnem rastišču, ampak tudi v naravi sami. Od leta 2002 ima botanični vrt v najemu travnik za Savo v Rojah v okolici Ljubljane (del območja Natura 2000 Sava – Medvode – Kresnice). Na njem so popisali od 120 do 150 rastlinskih vrst, od katerih jih je kar nekaj uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih in zavarovanih rastlinskih vrst (npr. kukavičevke – zabeleženih 12 vrst). Da ohranijo pestrost travnika, ga pokosijo le enkrat letno, in sicer potem ko večina rastlin odcveti. V začetku letošnjega leta so travnik označili s tremi informativnimi tablami, ki so jih postavili v sklopu komunikacijskega projekta LIFE NATURAVIVA, v katerem je botanični vrt partner.

Z izvajanjem občasnih monitoringov prispeva botanični vrt k poznavanju stanja nekaterih vrst Nature 2000 v Sloveniji, kot so rebrinčevolistna hladnikija, kratkodlakava popkoresa, kranjski jeglič, travniška morska čebulica, jadranska smrdljiva kukavica, primorska košeničica, lepi čeveljc in močvirski meček. Že od 90. leta dalje spremlja rastišča kranjskega jegliča.

Vabljeni k obisku

Botanični vrt je tako pravi kraj za obisk, če želite spoznati Slovenijo kot vročo točko biotske raznovrstnosti v Evropi. V času praznovanja 210. obletnice si lahko ogledate razstavo fotografij 210 let Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Na ogled je tudi zbirka fotografij, ki so jih poslali obiskovalci vrta.