Z načrtovano komunikacijsko akcijo na družbenih omrežjih in v lokalnih medijih so s pomočjo prebivalcev in obiskovalcev leta 2020 našli pet progastih gožev. Poleg tega so pridobili 20 znanstveno uporabnih podatkov o drugih vrstah kač in njihovih lokacijah iz vse Slovenije. Odziv je bil že leta 2020 izjemno pozitiven, kot kaže pa je akcija mnogim ostala v spominu tudi tri leta kasneje. Domačini so tako letos sporočili dokumentirane podatke o progastem gožu – enega iz Slovenske in drugega iz Hrvaške Istre. Na Nacionalnem inštitutu za biologijo podatke sprejemajo na naslov alenka.zunic-kosi@nib.si ali telefonsko številko 059 23 27 74.
Alenka Žunič Kosi, Nacionalni inštitut za biologijo: »Spremljanje stanja redkih in težko zaznavnih vrst na večjem in raznolikem območju, kot je npr. tudi Slovenska Istra, je delovno zelo zahtevno, zato smo s sodelovanjem domačinov pridobili veliko več podatkov kot bi jih sicer. Z njihovo pomočjo smo pridobili nove podatke o prisotnosti odraslih osebkov in mladičev progastega goža, kar je pomembno npr. pri preučevanju biologije in ekologije ter vzorcev razširjenosti vrste. Odzivi domačinov so nam odprli tudi nova raziskovalna vprašanja. Poleg tega pa so podatki o razširjenosti progastega goža, ki so nam jih posredovali domačini, pomembni pri oblikovanju naravovarstvenih in upravljavskih smernic, na primer pri določanju območja varstva in ohranjanju njegovega življenjskega prostora.
Sodelovanje domačinov pri spremljanju razširjenosti progastega goža ni pomembno le z vidika pridobivanja novih podatkov, ampak tudi z vidika razumevanja znanosti na splošno - v tem primeru pa še predvsem učenja o kačah in odpravljanju predsodkov do kač. Na naše povabilo k sodelovanju so se ljudje odzvali izjemno pozitivno, tako na samem terenu, kot tudi preko medijev. Ljudje so z navdušenjem pripovedovali o srečanju z velikanom in po mojem mnenju se povečuje poznavanje kač in razumevanje njihove vloge v naravi - da kot plenilci pomembno prispevajo k ravnovesju v naravi in so kot take zelo koristne za človeka. Glede na odzive bi lahko rekla tudi, da so ljudje vedno bolj ozaveščeni o njihovi ogroženosti in zato poskušajo z njimi živeti v sožitju.«
Kako prepoznamo progastega goža?
Progastega goža prepoznamo po sivem ali svetlo rjavkastem hrbtnem delu telesa. Ima štiri temne proge vzdolž celotnega telesa, in temno progo na straneh glave, ki poteka čez oči. Samice dosežejo do 260 cm velikosti, medtem ko so samci veliki med 130 in 160 cm. Mladi progasti goži, dolgi do enega metra, pa izgledajo nekoliko drugače: nimajo vzdolžnih temnih prog, ampak črno obrobljene pike in lise po bočni strani telesa.
Progasti gož je tudi koristen, saj se hrani z mišmi in voluharji ter tako človeku pomaga varovati pridelek pred škodljivci. Zaradi njegove plašnosti ga ljudje redko vidimo, zato je toliko bolj dragoceno, da so opažanja sporočili domačini, ki vsak dan spremljajo dogajanje v naravi.
Več informacij o progastem gožu:
Išče se progasti gož - letak
Gradivo o progastem gožu (april 2020)