Skip to main content

Letna poročila o izvajanju ukrepov na terenu v projektu LIFE-IP NATURA. SI

V LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA. SI) so objavili letna poročila o izvajanju konkretnih ohranitvenih ukrepov za leto 2022 na pilotnih območjih Slovenska Istra, Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci ter Štajerska. Akcije ohranjanja ciljnih vrst potekajo v skladu s pripravljenimi akcijskimi načrti, ki so bili rezultat obsežnih usklajevanj med partnerji projekta LIFE-IP NATURA. SI s področij varstva narave, kmetijstva, gozdarstva, ribištva, upravljanja voda in strateškega komuniciranja.


Pilotno območje Slovenska Istra: aktivnosti za ohranjanje travišč in ohranitev Marchesettijeve smetlike

Lani je Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica (KGZ NG) v sodelovanju z Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN) izvajal ukrepe v skladu z Akcijskim načrtom izvedbenih ukrepov ohranjanja izbranih kvalifikacijskih vrst in habitatnih tipov na območju Nature 2000 Slovenska Istra. S ciljem obnove 50 hektarov travišč so vzpostavili kontakt s kmetijami na območju prek anketnega vprašalnika in individualnih razgovorov ter sodelovanje z Mestno občino Koper (MOK), ki ima na pilotnem območju v upravljanju večje površine zemljišč.

Na pilotnem območju je ZRSVN v sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani (BF UL) izvedel aktivnosti za ohranitev rastišč Marchesettijeve smetlike na cestnem odseku Škrline-Novi Brič. Strokovnjaki ZRSVN so pripravili naravovarstvena izhodišča, v katerih so podali smernice za izvajanje cestno vzdrževalnih del. Terenski sestanek, na katerem je ZRSVN pripravljena naravovarstvena izhodišča uskladil z načrtovalcem vzdrževalnih del MOK in izvajalcem vzdrževalnih del Cestnim podjetjem Koper d.d., se je izkazal za učinkovit način komunikacije pri zagotavljanju varstva za varovano vrsto.

Več v poročilu Letno poročilo o izvajanju konkretnih ohranitvenih ukrepov na pilotnem območju Slovenska Istra za leto 2022.


Pilotno območje Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci: ukrepi za ohranjanje divjega petelina in močvirskega mečka

V letu 2022 je Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) na območju izvajal aktivnosti v skladu z Akcijskim načrtom izvedbenih ukrepov ohranjanja za divjega petelina (Tetrao urogallus) na pilotnem območju Natura 2000 Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci. V letu 2022 so nadaljevali aktivnosti sečnje in nege gozda za izboljšanje prehranjevalnega habitata divjega petelina. Posadili so tudi 77 sadik plodonosnega drevja in grmovja. 

ZRSVN je v 2022 nadaljeval z ukrepi za ohranitev močvirskega mečka na območju. Kot že v letu 2021, so v sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom Ljubljana postavili ogrado na manjšem delu pašnika za testiranje ukrepa, s katerim ugotavljajo vpliv paše na vrsto. V letu 2022 so opazili dvakrat več cvetočih rastlin kot v letu prej. Najemnik zemljišča je izpostavil problem pohodnikov, ki uporabljajo nemarkirano pot čez pašnik. Zato je ZRSVN v sodelovanju z Zavodom Štirna in PD Kamnik postavil štiri informacijske table, ki planince seznanjajo o naravi in jih naprošajo k uporabi uhojenih markiranih poti.

Več v poročilu Letno poročilo o izvajanju konkretnih ohranitvenih ukrepov na pilotnem območju Kamniško-Savinjske Alpe in Grintovci za leto 2022.


Pilotno območje Štajerska: ukrepi na traviščih, vodah in v gozdovih

V letu 2022 je Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj (KGZ Ptuj) v sodelovanju z ZRSVN izvajal konkretne aktivnosti v skladu z Akcijskim načrtom izvedbenih ukrepov ohranjanja izbranih vrst in habitatnih tipov na območju travišč Štajerske. Z namenom povečanja vpisa kmetij v ukrepe kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP) ter izvajanja prilagojenega kmetovanja na prioritetnih površinah, določenega v projektu, so vzpostavili osebni stik s kmetijami ter drugimi upravljavci zemljišč (DARS, občine). V 2022 so objavili javni poziv za vključitev kmetij v projekt ter do konca leta potrdili 23 vlog zainteresiranih kmetij.

V gozdovih pilotnega območja Štajerska je ZGS v sodelovanju z Gozdarskim inštitutom Slovenije (GIS) izvajal aktivnosti za izboljšanje ohranjenosti dveh izbranih habitatnih tipov: 9180* Javorovi gozdovi v grapah in na pobočnih gruščih in 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) v skladu z Akcijskim načrtom izvedbenih ukrepov ohranjanja za izbrane gozdne habitatne tipe na območju Natura 2000 Boč-Haloze-Donačka gora (SI3000118) in Ličenca pri Poljčanah (SI3000214).

Na vodah Štajerske je Direkcija RS za vode (DRSV) v sodelovanju z ZRSVN izvajala ukrepe v skladu z Akcijskim načrtom za konkretne ukrepe za izboljšanje stanja ohranjenosti ciljnih Natura 2000 vrst in habitatov na pilotnih območjih Dravinja s pritoki (SI3000306), Dravinjska dolina (SI5000005) in Ličenca pri Poljčanah (SI3000214) ter Volčeke (SI3000213). Skupno 12 potencialnih ukrepov naslavlja izboljšanje habitatov izbranih kvalifikacijskih vrst. V letu 2022 je DRSV v sodelovanju z zunanjim izvajalcem izvedla aktivnosti za pridobitev zemljišč: predstavitev projekta in ukrepov lastnikom zemljišč, terenske oglede in cenitve. Izbira in izvedba enajstih ukrepov je namreč odvisna od pridobitve zemljišč. Dvanajsti ukrep, ki zajema odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, DRSV izvaja že od 2021. V 2022 so nadaljevali s testiranjem štirih metod odstranjevanja dresnika.

Več v poročilih Letno poročilo o izvajanju konkretnih ohranitvenih ukrepov na pilotnem območju travišča in gozdovi Štajerske za leto 2022 in Letno poročilo o izvajanju konkretnih ohranitvenih ukrepov na pilotnem območju vode Štajerske za leto 2022.


Izlov raka trnavca ob Dravi poteka že četrto leto

Zavod za ribištvo Slovenije (ZZRS) v projektu letno izvaja izlov invazivnega tujerodnega raka trnavca na območju gramoznic ob reki Dravi. Cilj aktivnosti je zaščititi avtohtono vrsto raka koščaka v reki Dravinji (območje Nature 2000 Dravinja s pritoki), katere sotočje z reko Dravo se nahaja le 500 metrov od območja razširjenosti zaenkrat še edine znane populacije raka trnavca v Sloveniji. Izlov ZZRS izvaja s kombinacijo različnih metod, in sicer elektroizlov z brodenjem ali s čolnom, lov z roko, postavljanje vrš, umetnih skrivališč (zidaki votlaki, cevi različnih velikosti) in odstranjevanje makrofitov. V letu 2022 so skupno ujeli 3.320 osebkov, kar je največ do sedaj.

Več v poročilu Izlavljanje invazivnega raka trnavca Faxonius limosus (Rafinesque, 1817) iz gramoznic ob reki Dravi pod jezom Markovci, Slovenija.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava