Skip to main content

Mesec julij posvečamo naravovarstvenim nadzornikom in mladim upom varstva narave

Prvi slovenski naravovarstveni nadzorniki so delovali v Triglavskem narodnem parku

Najdaljšo zgodovino naravovarstvenega nadzora v Sloveniji ima nadzorna služba v Triglavskem narodnem parku. Razvila se je iz lovsko-čuvajske službe Gojitvenega lovišča Triglav, ki je leta 1981 (ob ustanovitvi parka) prevzela upravljanje parka. V 90. letih ji je sledila vzpostavitev nadzorne službe v Regijskem parku Škocjanske jame (Zakon o regijskem parku Škocjanske jame, 1996). Celostno se je naravovarstveni nadzor začel urejati s sprejetjem Zakona o ohranjanju narave (1999). 

Danes delujejo nadzorne službe v 9 zavarovanih območjih, kjer deluje 55 naravovarstvenih nadzornikov. 

V Triglavskem narodnem parku so že leta 1984 ustanovili prostovoljno naravovarstveno službo. V Sloveniji deluje 53 prostovoljnih naravovarstvenih nadzornikov.

Naravovarstveni nadzorniki predstavljajo pomembno vez med upravljavci in prebivalci območja ter obiskovalci 

Vloga naravovarstvenih nadzornikov je opazovanje in spremljanje stanja v naravi, opozarjanje na varstvene režime in ugotavljajo kršitve. Ne le s sankcioniranjem ampak predvsem z obveščanjem, svetovanjem in ozaveščanjem ljudi. Predstavljajo tudi pomembno vez med upravljavci in prebivalci območja ter obiskovalci.

Med naloge neposrednega nadzora v naravi sodi neposredno spremljanje stanja v naravi, nadzor nad izvajanjem varstvenimi režimi, ugotavljanje dejanskega stanja pri kršitvah predpisov s področja narave, obveščanje pristojnih inšpekcijskih organov, , opozarjanje oseb na varstvene režime zaradi preprečevanja kaznivih dejanj,  spremljanje stanja vrst in življenjskih okolij, sodelovanje pri raziskovalnem delu, komunikacija z obiskovalci in prebivalci parka, usmerjanje obiska v parkih, idr. 

Vključevanje mladih v upravljanje parka

Leta 2002 so štirje evropski parki izvedli projekt vključevanja mladih v upravljanje parkov. Projekt je bil dobro sprejet in je prerasel v program Junior Ranger Programme, ki ga danes vodi evropska federacija Europarc. 
Program vključuje mlade med 12. in 18. letom, ki prihajajo z območja naravnega parka ali njegove bližine. Letno je vključenih približno 5.000 mladih iz 19. držav in 80 zavarovanih območij. Med njimi so tudi mladi z območja Triglavskega narodnega parka.  
Mladi varuhi narave širom Evrope sodelujejo z naravovarstvenimi nadzorniki pri izvajanju različnih aktivnosti na terenu (izdelava in nameščanje gnezdilnic, urejanje parkovne infrastrukture, odstranjevanje invazivnih tujerodnih vrst, spremljanje stanja vrst in življenjskih okolij) in ozaveščevalnih akcijah. 

Slovenski naravni parki sodelujejo z mladimi prebivalci parka in njihovimi šolami

V Kozjanskem regijskem parku vsako leto v poletnih mesecih izvedejo tabor za otroke. Na taboru otroci pod mentorstvom strokovnjakov parka raziskujejo pisano cvetoče kozjanske travnike in spoznavajo njihov pomen za ohranjanje narave, spoznavajo drevesne vrste, raziskujejo vodne organizme v potokih in rekah, izdelujejo gnezdilnice in hotele za žuželke, se učijo prepoznavanja ptic in njihovega petja in še veliko drugih stvari. Na koncu tabora pa prejmejo naziv mladi varuhi narave.

Na območju biosfernih območij UNESCO je vzpostavljena mreža šol, ki povezuje učence in učitelje z biosfernega območja s strokovnjaki parka. Pri nas delujejo mreže šol v treh naravnih parkih, Triglavski narodni park, Regijski park Škocjanske jame, Kozjanski regijski park, in povezujejo 51 osnovnih šol. Parki z različnimi raziskovalnimi aktivnostmi tako spodbujajo učence k raziskovanju domačega prostora in spoznavanju zanimivih prebivalcev parka.   

Mladi spoznavajo domače območje in posebnosti zavarovanih območij tudi s pomočjo različnih kvizov. V Krajinskem parku Goričko z organizacijo kviza o naravi in človeku vsako leto ozaveščajo šolarje o pomenu varstva narave in okolja ter jih seznanjajo z aktualnim delom v parku. 
V vseslovenskem kvizu Parkoslovje, ki ga od leta 2017 skupaj izvaja 15 zavarovanih območij, mladi raziskujejo naravne parke Slovenije in njihove posebnosti, spoznavajo rastlinske in živalske vrste, geografijo ter kulturno dediščino naravnih parkov.

mladi varuhi narave spoznavajo dvoživke

Mladi varuhi narave v Kozjanskem regijskem parku (foto: Arhiv Kozjanski regijski park). 

mladi varuhi narave spoznavajo naravo

Mladi varuhi narave spoznavajo dvoživke (foto: Arhiv Kozjanski regijski park).

Vzpostavljanje koordinacijske točke za naravovarstveni nadzor v projektu LIFE-IP NATURA.SI

V Sloveniji imamo trenutno vzpostavljen neposredni nadzor v naravi v 9 zavarovanih območjih, ki ga izvajajo upravljavci območij. V projektu LIFE-IP NATURA.SI načrtujemo razširitev in okrepitev mreže naravovarstvenega nadzora, kar bo omogočalo učinkovitejše spremljanja stanja v naravi in izvajanje Programa upravljanja območij Nature 2000. 
Ministrstvo za okolje in prostor je po zakonodaji odgovorno za vzpostavitev sistema neposrednega nadzora v naravi, ki neposredno spremlja stanje v naravi, ugotavlja dejansko stanje pri kršitvah prepovedi zakonodaje in izvaja nadzor varstvenih režimov. Z ustanovitvijo koordinacijske točke za naravovarstveni nadzor v projektu LIFE-IP NATURA.SI na Ministrstvu za okolje in prostor bomo okrepili in razširili neposredni nadzor v naravi v in izven zavarovanih območij, tudi v sodelovanju  z drugimi institucijami pristojnimi za usmerjanje trajnostnega gospodarjenja naravnih dobrin  (gozdarstvo, ribištvo, vode) z inšpekcijskimi službami in s sodelovanjem lokalnih skupnosti.

naravovarstveni nadzorniki in obiskovalci

Naravovarstveni nadzornica z obiskovalci (foto: Arhiv Regijski park Škocjanske jame). 

naravovarstveni nadzornik pri delu

Nadzorniki pri urejanju poti (foto: Arhiv Regijski park Škocjanske jame).

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava