Pošta Slovenije je septembra 2011 izdala nove znamke z motivi iz živalskega sveta. To so rak navadni koščak ter štiri ptice: bela štroklja, veliki škurh, belohrbti detel in vrtni strnad.
Vse so evropsko pomembne vrste oz. Natura 2000 vrste.
Navadni koščak v dolžino meri do 10 cm in živi predvsem v manjših potokih in tudi v višjih nadmorskih višinah. Živi v potokih, ki imajo pretežno skalnato dno, kjer se skriva pod kamni. Telo je običajno rjave barve, spodnja stran škarij pa je svetlejša in nikoli rdeča kot pri jelševcu. Živi v srednji in južni Evropi. V Sloveniji je razširjen predvsem v porečjih Save in Drave, manjka pa na Primorskem in v Pomurju. Zaradi manjše velikost ni bil ekonomsko tako zanimiv in ga niso gojili in uporabljali za prehrano.
Za ohranjanje navadnega koščaka so določena varstvena območja Natura 2000. Med njimi je tudi zahodno Pohorje, kjer je njegova številčnost še posebej visoka.
Mag. Matjaž Jež
Bele štorklje v naših krajih že od nekdaj veljajo za simbol plodnosti. Najpogosteje jih lahko opazujemo v njihovih gnezdih, ki so zgrajena na vrhu telegrafskih in električnih drogov ali na strehah hiš. V svojem naravnem okolju gnezdijo na drevesih in skalnih policah. Prehranjujejo se na travnikih, najraje sveže košenih, dostikrat pa tudi ob melioracijskih jarkih in sveže preoranih njivah. Prehranjujejo se z mnogimi živalmi, vse od majhnih sesalcev in ptic do plazilcev, dvoživk, rib in nevretenčarjev.
Njihova gnezda so pogosto zelo velika, našli so tudi takšna, ki so imela premer več kot dva metra. Bele štorklje prezimujejo v Afriki. Selijo se po dveh poteh: vzhodna pot gre prek Turčije, Bližnjega vzhoda, doline reke Nil vse do vzhodne, včasih pa celo južne Afrike; zahodna pot gre prek Gibraltarja do severa Afrike.
Prva spomladanska opazovanja belih štorkelj vsako leto beležimo na spletni strani www.springalive.net.
Katarina Denac in Barbara Vidmar
Veliki škurh. Največjega evropskega pobrežnika z lahkoto prepoznamo po zelo dolgem, rahlo navzdol zakrivljenem kljunu in po spevnem oglašanju med svatovskim letom. Pri nas je redek gnezdilec, ki naseljuje le ekstenzivna travišča Ljubljanskega barja in Cerkniškega jezera.
Njegov prvotni gnezditveni prostor so obsežna odprta barja, mokrotni travniki, poplavne ravnice in mokre resave. Danes gnezdijo na pašno-kosnih travnikih. V času, ko ne gnezdi, je precej družabna ptica in jih lahko v večjih skupinah opazujemo na obali ter v notranjosti na poplavljenih travnikih ali drugih vodnih telesih, kjer si najdejo dovolj hrane. Hranijo se z različnimi majhnimi živalmi, kot so deževniki, žuželke in njihove ličinke, na obali tudi školjke, polži in raki.
Velikega škurha ogroža intenzifikacija kmetijstva, predvsem spreminjanje travnikov in mozaične kulturne krajine v monokulture koruze in drugih poljščin.
Katarina Denac in Barbara Vidmar
Belohrbti detel je ptica, ki prebiva predvsem v listnatih gozdovih z velikim deležem starih dreves ter trohnečimi debli in štori. Razmeroma težko ga opazimo, saj je zelo plah. S svojimi 25 centimetri je največji med našimi detli. Samec in samica za valjenje in vzrejo mladičev izkljuvata duplo z ovalnim vhodom, največkrat v trhla debla bukev. Večinoma se prehranjuje z žuželkami.
Tako v Sloveniji kot tudi v Evropi je belohrbti detel zelo redka vrsta. Pri nas naseljuje predvsem bukove in mešane ostanke pragozda. Njegovo redkost lahko pripišemo načinu gospodarjenja z gozdovi, ki ne zagotavlja zadostne količine odmrlega padlega in stoječega drevja za preživetje belohrbtega detla. Z večjim odvzemom biomase se sestoji bukve v gozdovih vedno bolj pomlajujejo, s tem pa je tudi populacija belohrbtega detla v Sloveniji vedno bolj ogrožena.
Katarina Denac in Barbara Vidmar
Vrtni strnad je ptica suhih, ekstenzivnih travnikov s posameznimi grmi in drevesi, ki so njegova pevska mesta. Gnezdi skoraj po vsej Evropi, za gnezditev pa si izbira suhe, redko poraščene travnate površine, tu in tam posejane z golimi peščenimi tlemi. Prehranjuje se v mozaični kmetijski krajini, najraje na neškropljenih žitnih njivah v okolici vasi, in sicer s semeni in žuželkami. Prezimuje predvsem v Afriki in na Srednjem vzhodu ter ga lahko označimo kot selivca na dolge razdalje.
Vrtni strnad spada med naše najredkejše in najmanj številčne gnezdilke med pticami pevkami. Pričakujemo, da se bo s širitvijo ekstenzivne paše z nizko obtežbo pašnih živali na Krasu povečal tudi zanj primeren habitat.
Katarina Denac in Barbara Vidmar
Druge znamke Pošte Slovenije z Natura 2000 vrstami