Društvo za opazovanje in proučevanje ptic (DOPPS) je spremljalo stanje ptic, in sicer 12 vrst v letu 2012 in 16 vrst v letu 2013.
V poročilu opozarjajo na prenizko pokritost območij s tistimi kmetijsko okoljskimi ukrepi, ki bi lahko imeli pozitiven vpliv na ptice (npr. VTR, STE, HAB, ETA, TSA, EK), kar je predvsem posledica neatraktivnih višin plačil za te ukrepe. Tako je bilo na območju IBA Krakovski gozd-Šentjernejsko polje v obdobju 2007-2013 le 0.7% površine območja pod potencialno primernimi ukrepi, ukrep VTR pa je bil na Ljubljanskem barju v letu 2013 prijavljen le na Naravnem rezervatu Iški morost.
Za varstvo nekaterih gozdnih kvalifikacijskih ptic na SPA imajo škodljive posledice tudi neprimerna merila za dodeljevanje subvencij za izgradnjo gozdnih prometnic, ki favorizirajo izgradnjo prometnic v Natura 2000 območjih, Triglavskem narodnem parku, v do sedaj zaprtih gozdovih in v čim večji dolžini.
Globalno ogroženo raco kostanjevko na IBA Črete ogrožajo neustrezna gladina vode v gnezditveni sezoni, požiganje obvodne vegetacije ter v pognezditvenem obdobju lov na mlakarico.
Glede velike uharice je največji problem nizka gnezditvena uspešnost na Vipavskem robu, kar pripisujemo smrtnosti na srednje napetostnih daljnovodih.
Podatki o koscu kažejo, da gre na večini območij za dejansko upadanje številčnosti, ki je vsaj na Ljubljanskem barju in Planinskem polju neposredno povezano z nedavnimi spremembami v gospodarjenju s travniki, zlasti zgodnjo košnjo, intenzivno pašo ter izginjanjem ekstenzivnih travnikov.
Vrtni strnad spada med naše najbolj redke in ogrožene ptice, saj je njihovo število - glede na leto 2006 - v letu 2013 upadlo na 40%. Ogrožata ga zlasti zaraščanje suhih kraških travnikov ter opuščanje tradicionalnih kultur, predvsem žitaric, v okolici kraških vasi. Za varstvo vrste je pomembno ohranjati habitat na znanih preostalih gnezdiščih ter z dodatnimi raziskavami, predvsem prehranjevališč, vpliva paše na populacijo ter ekoloških zahtev samic, podpreti izdelavo učinkovitih varstvenih smernic.
Črnočeli srakoper na Šentjernejskem polju je tik pred izumrtjem, k čemur je v dobršni meri prispevala intenzifikacija kmetijstva (širjenje rastlinjakov, izsekovanje drevesnih in grmovnih mejic, zmanjševanje površine visokodebelnih sadovnjakov in travnikov, večanje površine njiv, intenzifikacija travnikov).
Foto: Božidar Šere
Najbolj ogrožena lokalna populacija hribskega škrjanca v Sloveniji je na Goričkem. Še večji upad je na Goričkem doživel veliki skovik, katerega populacija se je med letoma 1997 in 2013 zmanjšala za kar 75%. Na obe vrsti negativno vpliva intenzifikacija kmetijstva s homogenizacijo krajine in vnosom biocidov. Posledica obsežnih komasacij je manjše število mejic in travnatih površin (npr. travnati pasovi med njivami), nastale obdelovalne površine pa so praviloma intenzivneje obdelovane. Strokovnjaki so zato mnenja, da so nadaljnje komasacije na Goričkem z naravovarstvenega vidika nesprejemljive.
Več: