Evropska komisija je 30. oktobra 2014 s Slovenijo sklenila „sporazum o partnerstvu“ o uporabi evropskih strukturnih in investicijskih skladov za rast in delovna mesta v obdobju 2014–2020. Sporazum bo podlaga za naložbe v višini 3,07 milijarde EUR v okviru kohezijske, 837,8 milijona EUR za razvoj podeželja ter 24,8 milijonov EUR za ribištvo in pomorski sektor.
Za preteklo obdobje (2007–2013) je analiza pokazala, da je bila realizacija pri številu projektov, izvedenih na območju Natura 2000, izredno slaba.
Za novo sedemletno obdobje lahko na temo Nature 2000 izpostavimo:
- raziskave: prenos specializiranega znanja, vezanega na nadstandardne kmetijske prakse, ki prispevajo k ohranjanju in trajnostnemu upravljanju naravnih virov (ohranjanje biotske raznovrstnosti zlasti na občutljivih območjih Natura 2000)
- poplavna varnost: poudarek bo dan tudi infrastrukturi, ki bo na območjih Natura 2000 ena izmed hrbtenic t. i. zelene infrastrukture; vzpostavitev sistema upravljanja omrežja Natura 2000
- program razvoja podeželja: kmetijsko-okoljsko-podnebnim plačila bodo spodbujala ciljno usmerjeno uvedbo ali nadaljnjo uporabo kmetijskih praks, ki prispevajo k ohranjanju naravnih virov, biotske raznovrstnosti, ohranjanju kulturne krajine in njenih značilnosti ter blažitvi in prilagajanju kmetijstva podnebnim spremembam. Posebna pozornost bo posvečena območjem, pomembnim za ohranjanje biotske raznovrstnosti (ekološko pomembna območja posebnih traviščnih habitatov, traviščnih habitatov metuljev in steljnikov, osrednja območja pojavljanja ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov, najranljivejša travišča na območjih Natura 2000 ter osrednje območje pojavljanja medveda in volka).
- ribištvo: k ohranjanju biotske raznovrstnosti bodo prispevala tudi sredstva, s katerimi se bo spodbujal trajnostni razvoj ribiškega sektorja skladno z reformo skupne ribiške politike za izboljšanje stanja ohranjenosti vodnih virov in ekosistemov, spodbujale pa tudi okoljska ozaveščenost sektorja in dejavnosti na območjih Natura 2000, na katerih se lahko z ukrepi zagotavlja ugodno stanje vrst in habitatov.
V nadaljevanju v celoti povzemamo poglavje o biotski raznovrstnosti (str. 48-49):
BIOTSKA RAZNOVRSTNOST
Za Slovenijo je značilna izjemno pestra in sorazmerno dobro ohranjena narava, posebno značilni so gozdni, podzemni in vodni ekosistemi, mokrišča, morje, alpski in gorski svet, suha travišča idr. Ugodno stanje ohranjenosti habitatnih tipov v Sloveniji dosega skoraj polovica habitatnih tipov, več kot 60 % vrst pa ga ne dosega. V Sloveniji smo v mrežo Natura 2000 uvrstili 37,9 % ozemlja. Okoli 70 % omrežja pokrivajo gozdovi. Od negozdnih površin je v Naturi 2000 približno 20 % kmetijskih površin, med njimi pa so najpomembnejši ekstenzivni travniki. Kljub različnim varstvenim režimom in precejšnjemu napredku na nekaterih področjih (Natura 2000, zavarovana območja, uvedba ukrepa kmetijsko-okoljskih plačil, varstveni ukrepi v gozdovih, načrtovanje v sladkovodnem ribištvu) se je v Sloveniji ohranitveno stanje številnih habitatov in vrst v razmeroma kratkem času poslabšalo. To se je zgodilo predvsem zaradi vse večjih pritiskov na biotsko raznovrstnost, zlasti zaradi širjenja poselitvenih območij, gradnje industrijskih območij in prometnic ter intenzifikacije zanimivejših kmetijskih površin na ravninskih predelih, opuščanja rabe zemljišč v višinskih in odročnih legah, na kar kaže tudi monitoring populacije ptic kmetijske krajine, ki je pomemben kazalnik biotske raznovrstnosti. Površine kmetijsko-okoljskih ukrepov so še vedno premajhne in ob hkratni intenzifikaciji kmetijstva ne zagotavljajo ohranjanja habitatov in vrst.
Po podatkih SURS86 privabi 30 % tujih turistov v Slovenijo prav ohranjena narava, ki je torej osnovni pogoj za ohranjanje delovnih mest na zavarovanih območjih in delež izvoza turističnih storitev, vrednot in ekosistemskih storitev, tako da je to tudi velika razvojna priložnost Slovenije.
Zato bodo v naslednji finančni perspektivi sredstva namenjena dokončanju vzpostavitve sistema upravljanja območij Natura 2000. Vlaganje bo osredotočeno na zagotavljanje ugodnega stanja evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov. Kjer je ustrezno, se bo iskala sinergija z nosilci trajnostnega razvoja (naravna in kulturna dediščina) za upravljanje turističnega obiska na območjih Natura 2000 in zavarovanih območjih zaradi povečanja njihove privlačnosti kot turističnih ciljev in istočasnega zmanjševanja negativnih vplivov turizma na biotsko raznovrstnost na teh območjih. Nastanitvene zmogljivosti ne bodo podprte. Zato da posegi ne bodo imeli večjega vpliva na območja Natura 2000 ali območja, ki nanje vplivajo, bo za pridobitev sredstev treba pridobiti izjavo ministrstva, pristojnega za spremljanje stanja območij Natura 2000. Glede dostopa do povratnih finančnih virov za MSP pa se predvideva podpreti programe/projekte (TC 3), ki bodo upoštevali zahteve območij Natura 2000. V sinergiji z izvajanjem protipoplavnih ukrepov in ukrepov za izboljševanje hidromorfološkega stanja voda bo na območjih Natura 2000 podprta tudi gradnja zelene infrastrukture, v izjemnih primerih pa še odkup naravovarstveno pomembnih nepremičnin zaradi ohranitve in obnove ekosistemov, ki zagotavljajo ključne ekosistemske storitve. Ukrepi, opredeljeni v prednostnem akcijskem okviru za Naturo 2000 (PAF87), bodo podrobneje določeni v operativnem programu upravljanja Natura 2000 za obdobje 2014–2020. Ustrezni ukrepi bodo vključeni v sofinanciranje iz sredstev Evropskega regionalnega sklada. Navedeni ukrepi bodo med drugim prispevali k cilju strategije EU za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Poiskati bomo morali tudi ustrezne rešitve za povečanje črpanja sredstev EU na podlagi programa LIFE + za ohranjanje biotske raznovrstnosti.
Več:
- Partnerski sporazum med Slovenijo in Evropsko komisijo za obdobje 2014 - 2020, končno besedilo (pdf, 197 strani)