V veliki predavalnici Biotehnološkega stičišča Nacionalnega inštituta za biologijo se je zbralo 40 strokovnjakov iz partnerskih inštitucij projekta LIFE-IP NATURA.SI, in sicer predstavniki Ministrstva za naravne vire in prostor (MNVP), Zavoda RS za varstvo narave (ZRSVN), NIB, Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS), Zavoda za gozdove Slovenije, Zavoda za ribištvo Slovenije (ZZRS), Centra za kartografijo favne in flore (CKFF) in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (UL BF). V uvodnem nagovoru so zbrane pozdravili vodja projekta LIFE-IP NATURA.SI Maja Cipot, vodja Sektorja za biotsko raznovrstnost na Direktoratu za naravo na MNVP Andrej Bibič in direktorica NIB Maja Ravnikar.
Na dogodku so partnerji predstavili, kako napredujejo s projektnimi aktivnostmi na področju razvoja in testiranja protokolov za monitoring (akcija C.7). Prisotne so seznanili z izsledki razvoja in testiranja metod in pristopov ter z novimi znanji o izbranih vrstah in habitatnih tipih. Predstavili so rezultate izvedenih popisov na terenu in načrte, kako bodo rezultati izvedenih aktivnosti dopolnili monitoringe, ki so trenutno v teku.
Sodelavci ZRSVN so predstavili pripravo protokolov spremljanja stanja na območjih Nature 2000, napredke pri pripravi protokolov negozdnih habitatnih tipov in monitoringa krajinskih struktur, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
Sodelavci NIB so predstavili napredek testiranja metod monitoringa in pripravo protokolov monitoring sheme za ciljne vrste ptic in hroščev ter progastega goža, za katere nacionalni monitoring še ne poteka. Prisotne so seznanili z napredkom pri testiranju in izsledke uporabnosti novih metod, z namenom posodobitve protokolov izbranih vrst ptic in hroščev, za katere se nacionalni monitoring že izvaja.
Sodelavci UL BF so predstavili koncept priprave protokola monitoringa 14 vrst rastlin in napredek pri testiranju protokola za 3 izbrane vrste rastlin - velikonočnico (Pulsatilla grandis), močvirski meček (Gladiolus palustris) ter Marchesettijevo smetliko (Euphrasia marchesettii). Pojasnili so potek priprave protokola monitoringa za habitatni tip jame, ki niso odprte za javnost, ter za jamsko školjko (Congeria jalzici). Predstavili so tudi napredek pri poznavanju ekologije in razširjenosti mahov za pripravo protokolov za monitoring, ki ga izvajajo skupaj s sodelavci GIS.
Sodelavci CKFF so predstavili napredek pri pripravi protokolov monitoringa za močvirsko sklednico (Emys orbicularis) ter dveh kačjih pastirjev - kačjega potočnika (Ophiogomphus cecilia) in dristavičnega spreletavca (Leucorrhinia pectoralis) ter napredek pri pripravi optimizirane in dopolnjene nacionalne sheme za nižinskega urha (Bombina bombina) ter hromega volnoritca (Eriogaster catax).
Sodelavci ZZRS so predstavili izsledke testiranja metod za kvalifikacijo in izboljšanje monitoringa za donavskega piškurja (Eudontomyzon vladykovi) in razvoj in testiranje orodij in metod za vzorčenje rib globljih vodotokov.
Sodelavci GIS so predstavili predlog protokola monitoringa gozdnih habitatnih tipov, ki so ga pripravili v sodelovanju z ZGS.
Podlaga za predlog nacionalne monitoring sheme
Monitoringi in raziskave so z informacijami, ki jih prinašajo, ključni za načrtovanje in izvedbo naravovarstvenih ukrepov, določanje naravovarstvenih prioritet in posameznih območij Nature 2000 ter za spremljanje doseganja ciljev in učinkovitosti zastavljenih ukrepov.
Na podlagi novih znanj o izbranih vrstah, habitatnih tipih in območjih Nature 2000 bodo oblikovani predlogi protokolov monitoringa za posamezne vrste, habitatne tipe ter območja Nature 2000. V projektu LIFE-IP NATURA.SI bo pripravljen predlog nacionalne monitoring sheme, ki bo predstavljal okvir nacionalnega programa monitoringa. Ta bo skladno z razpoložljivimi sredstvi deloval po zaključku projekta.
Več informacij o pripravi nacionalne monitoring sheme na tej povezavi.