Varovalna vloga teh gozdov je izjemnega pomena, saj varujejo pred poplavami, hkrati pa predstavljajo naravne zadrževalnike vode in so življenjski prostor številnih rastlinskih ter živalskih vrst, tudi nekaterih redkih in zavarovanih. Največ zanje lahko naredimo tako, da v njih ne posegamo.
Primer dobro ohranjenega sestoja črne jelše (foto: Lado Kutnar).
Gozdovi tega habitatnega tipa pri nas sodijo med ogrožene, saj je človeški vpliv nanje zelo velik, in sicer v obliki izsekavanja, izsuševanja, hidroregulacije, gradnje jezov, pozidave in kmetijstva. Posledice naštetega so tudi fragmentacija teh gozdov in onesnaževanje tal rastišč s pesticidi in gnojili, ki se sperejo z vodami. Dodatno ga ogrožajo še vdori in širjenje invazivnih tujerodnih vrst, npr. robinija (Robinia pseudoacacia), ameriški javor (Acer negundo), topinambur (Helianthus tuberosus), žlezova nedotika (Impatiens glandulifera),drobnocvetna nedotika (I. parviflora), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea), kanadska zlata rozga (S. canadensis), japonski dresnik (Fallopia japonica), idr.
Rezultati terenskega dela
Ugotovili smo, da je na območju Natura 2000 Ličenca pri Poljčanah zelo malo dobro ohranjenih gozdov, ki bi jih še uvrstili v prednostni habitatni tip 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja. Dobro ohranjenih primarnih črnojelševij je tako rekoč le še za vzorec. Nekaj več pa je takih sestojev črne jelše, ki bi jih lahko pogojno uvrstili v ta habitatni tip. Zelo redki sestoji nekaterih vrb se tu in tam pojavljajo v ozkih pasovih ob vodotokih med kmetijskimi površinami. Še bolj redko pa so zastopani sestoji jesenov.
Velik del črnojelševij na tem območju je drugotnih, saj so v preteklosti nastali v procesu sekundarne sukcesije na območju intenzivnega izsekavanja prvotnih dobovih oz. dobovo-belogabrovih gozdov ali pa so bili ti sestoji celo umetno osnovani na rastiščih tovrstnih gozdov. Drugotni (močvirni) gozdovi črne jelše predstavljajo spremenjene dobove in druge podobne gozdove, zato jih praviloma uvrščamo v habitatni tip 91F0* Poplavni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi.
Primer drugotnega črnojelševja (foto: Lado Kutnar).
Na terenu smo se pogovorili tudi o potencialnih ohranitvenih ukrepih za usmerjanje razvoja in obstoj gozdov 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja. Eden od primernih ukrepov za ohranjanje primarnih črnojelševih sestojev je razglasitev ekocelic v delih, ki so najbolj ohranjena. V bolj izsušenih delih primarnih sestojev črne jelše bi lahko izvedli ukrepe za izboljšanje vodnih razmer. V pregledanem območju smo ugotovili tudi odlagališča odpadkov in prisotnost tujerodnih invazivnih rastlin, ki bi jih bilo potrebno redno odstranjevati. Invazivne tujerodne vrste se namreč v poletnem času zelo razrastejo v sestojih tega habitatnega tipa in zmanjšujejo njegov življenjski prostor.
Novo kartirani sestoji habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja bodo dobra podlaga za boljše upravljanje s tem habitatnim tipom.
Avtorja: Anica Simčič, dr. Lado Kutnar, Gozdarski inštitut Slovenije
Rastišče primarnega črnojelševja s stoječo vodo (foto: Anica Simčič).
Preverjanje upravljavskih con habitatnega tipa 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja z dejanskim stanjem na terenu (foto: Anica Simčič).
Razmeroma dobro ohranjena primarna jelševja iz zraka (foto: Aleksander Marinšek).