Ministrstvo za okolje in prostor je javno objavilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave. Spremembe so potrebne zaradi stopnjujočih ukrepov Evropske komisije zaradi očitanega neskladnega prenosa in neizpolnjevanja obveznosti na podlagi Direktive o habitatih.
Evropska komisija meni, da je Zakon o ohranjanju narave nejasen in odpira možnost, da se da prednost vzpostavitvi nadomestnega habitata – bodisi kot omilitveni ukrep bodisi kot izravnalni ukrep – pred kakršnimikoli omilitvenimi ukrepi; pristojni organi lahko soglašajo z načrti ali projekti, tudi če ti škodujejo celovitosti zadevnih območij Natura. Na podlagi sodbe Evropskega sodišča C-521/12 iz leta 2014 so namreč nadomestni habitat sedaj vedno izravnalni ukrep. V takih primerih gre potem pri vodenju postopka za prevlado javne koristi po 4. odst. 6. člena direktive o habitatih.
Evropska komisija tudi ugotavlja, da Zakon o ohranjanju narave dodaja dodatno možnost za izjemo od uporabe vseh določb Direktive o habitatih v primeru neposredne nevarnosti za življenje ali zdravje ljudi ali premoženje, v primeru reševanja ljudi in premoženja ter v primeru izvajanja slovenskih ukrepov obrambe. Ta določba po mnenju Komisije dejansko izključuje celo Direktivo o habitatih, takšne izjeme od uporabe pa z Direktivo niso predvidene.
Predlagane spremembe Zakona o ohranjanju narave zato prinašajo ustrezenejši prenos člena 6(3) in (4) Direktive o habitatih v 102. členu Zakona o ohranjanju narave, ki se nanašajo na izravnalne in omilitvene ukrepe v okviru presoje sprejemljivosti posegov v naravo in ustrezno spremembo 10. člena ZON, ki določa primere izključitve veljavnosti Zakona o ohranjanju narave.
Več:
- Objava na eDemokraciji – rok za komentarje: 27. december 2019
- Uradni opomin Evropske komisije - oktober 2017