Poročali smo že o začetku odstranjevanja invazivnih vrst ter o uporabi vrbovih prepletov za preprečevanje rasti invazivk. Tokrat imamo priložnost spremljati, kako poteka omejevanje zarasti invazivk z mrežo in geotekstilom – filcem.
Izvedeno odstranjevanje invazivk na Dravinji.
(Foto: Direkcija Republike Slovenije za vode, Peter Prosenc)
Izčrpavanje dresnika z pocinkano jekleno mrežo
S pocinkano jekleno mrežo smo ob Dravinji pri Draži vasi prekrili dva odrasla sestoja tujerodnih vrst dresnikov v skupni površini 55 m2. Na območjih, ki smo jih prekrili z mrežo, smo najprej z ročno košnjo odstranili nadzemne dele dresnika. Pri tem smo zagotovili, da odstranjena stebla niso zašla v vodo. Nato smo nadzemne dele dresnikov s sekalnikom zmleli v vreče, ki smo jih naložili v kontejner in odpeljali v sežigalnico zbirnega centra odpadkov.
Površino smo prekrili s pocinkano jekleno mrežo z odprtinami 10 x 10 mm in jo enakomerno napeli čez celotno površino. Mrežo smo ob tla pritrdili s prilagojenimi sponami. Na spojih mreže smo spoje dvojno prekrili. Takoj po prekritju z mrežo smo izvedli tudi setev primerne travne mešanice. Pričakujemo, da bo dresnik rasel skozi mrežo, vendar bo zaradi majhnih odprtin odmrl že pred razvojem zrelega sestoja. S tem bomo v treh do petih letih izčrpali podzemni del dresnika. Način odstranjevanja dresnika s prekrivanjem z mrežo je na izbranih lokacijah najprimernejši, saj je v bližini cestni most, z mrežo pa varujemo odnašanje zemljine in preprečujemo nastanek erozijskih zajed, ki bi lahko poškodovale infrastrukturo. Po izčrpavanju dresnikov bomo mrežo odstranili in zasadili avtohtone drevesne in grmovne vrste.
Na DRSV smo na vodnih in priobalnih zemljiščih tu tako prvič uporabil primer prekrivanja z mrežo za odstranjevanje invazivk v Sloveniji.
Fotografija prikazuje začetno stanje na lokaciji ob Dravinji, ki je bila predvidena za sanacijo s prekrivanjem z mrežo, maj 2021.
(Foto: Direkcija Republike Slovenije za vode, Peter Prosenc)
Fotografija iste lokacije ob Dravinji po odstranitvi vrst dresnikov.
(Foto: Direkcija Republike Slovenije za vode, Peter Prosenc)
Fotografija polaganja pocinkane jeklene mreže ob Dravinji.
(Foto: Direkcija Republike Slovenije za vode, Peter Prosenc)
Fotografija izvedenega odstranjevanja invazivk z mrežo ob Dravinji.
(Foto: Direkcija Republike Slovenije za vode, Peter Prosenc)
Omejevanje rasti dresnikov z geotekstilom - filcem
Z geotekstilom smo na brežini Dravinje prekrili površino 300 m2. Ta način že uspešno uporabljajo v Triglavskem narodnem parku, kjer smo si strokovnjaki z DRSV primere tudi ogledali. Način zatiranja vrst dresnikov s prekrivanjem z različnimi folijami ali geotekstilom je trenutno v Sloveniji najbolj v porastu in že uspešno prehaja v kmetijstvo, krajinsko upravljanje in v druge javne službe, ki gospodarijo z javnimi površinami. Namreč metoda kaže zelo spodbudne rezultate.
Vendar pa smo na DRSV v okviru projekta LIFE-IP NATURA.SI način odstranjevanja invativk s prekrivanjem z geotekstilom v Sloveniji na brežini vodotoka uporabili prvič. Izziv predstavljajo predvsem visoke vode, ki ustvarjajo izjemne sile, ki lahko hitro poškodujejo različne ureditve, naprave ali celo objekte na brežinah. Zato smo se na DRSV odstranjevanja vrst dresnikov s prekrivanjem z geotekstilom lotili z dodatno previdnostjo. Po odstranjevanju dresnika z ročno košnjo, smo izravnali brežino in odstranili večje koreninske grude dresnikov. To nam je omogočilo, da smo lahko geotekstil namestili tesno na izravnano površino, tako da se prekrivni material kar najbolj prilega površini. S tem smo zmanjšali možnost vdora vode pod površino geotekstila, s čimer zmanjšujemo možnost nastanka poškodb na brežini.
Za prekrivanje smo uporabili visoko obstojen beli 500 mili gramski geotekstil, ki smo ga položili vzdolžno z vodotokom, pri čimer smo spodnji rob ob vodotoku dodatno okrepili z rebrasto železno palico. Geotekstil smo nato prekrili s pocinkano jekleno mrežo z odprtinami 10 x 10 mm. Geotekstil, pokrit z mrežo, smo nato pritrdili s pomočjo dvojnih stranskih tesarskih spon, ki smo jih na vrhu povezali. Globino brežine pa smo utrdili z dodatnimi 1,5 m dolgimi zelenimi piloti, ki bodo v globini tvorili koreninski sistem in preprečevali erodiranje brežine. Z razvojem nadzemnega dela pa bodo piloti s krošnjami senčili vodotok ter tako pripomogli k izboljšanju življenjskega okolja obvodnim in vodnim živalim. Po dveh letih bomo geotekstil odstranili in nato po potrebi brežino dodatno zasadili z avtohtonimi sadikami drevesnih in grmovnih vrst.
Zatiranje invazivnih tujerodnih vrst dresnikov izvajamo ob Dravinji v območju Nature 2000, s čimer izboljšujemo življenjska okolja vodnih in obvodnih živali ter dodatno pozitivno vplivamo na izboljšanje in ohranjanje stanja voda v Sloveniji.
Levo fotografija pripravljene površine za polaganje geotekstila ob Dravinji, desno fotografija polaganja in pritrjevanja geotekstila ob Dravinji.
(Foto: Direkcija Republike Slovenije za vode, Peter Prosenc)
Fotografija izvedenega odstranjevanja invazivk s prekrivanjem z geotekstilom ob Dravinji.
(Foto: Direkcija Republike Slovenije za vode, Peter Prosenc)
Fotografija izvedenega odstranjevanja invazivk s prekrivanjem z geotekstilom ob Dravinji.
(Foto: Direkcija Republike Slovenije za vode, Peter Prosenc)