V sosednjih državah, kjer je rak trnavec bolj pogost, so ugotovili, da se zelo hitro širi po rekah. Eno najhitrejših širjenj v Evropi je potekalo po Donavi. Za razliko od drugih evropskih držav je v Sloveniji rak trnavec trenutno prisoten na majhnem območju v velikosti okoli 1 km2. Ob hitrem in načrtovanem ukrepanju imamo dobre možnosti, da preprečimo njegovo širjenje in posledično širjenje račje kuge, ki je že skozi zgodovino močno prizadela obstoj slovenskih potočnih rakov.
Letos so izlovili že več kot 200 trnavcev
Poleg preventive, da do vnosa tujerodnih vrst sploh ne pride, sta preprečevanje prenosa med vodami in omejevanje nadaljnjega širjenja tujerodnih vrst najbolj uspešna načina zmanjševanja negativnega vpliva tujerodnih invazivnih vrst. ZZRS v projektu LIFE-IP NATURA.SI izvaja akcijo zmanjševanja populacije in preprečevanja njenega širjenja z usmerjenim izlovom ter preprečevanja širjenja v območje Nature 2000 - Dravinja s pritoki.
Sodelavci ZZRS že od februarja letos nadaljujejo z izlovom invazivnega trnavca. Zaradi nižjih temperatur v začetku sezone, aktivnost rakov še ni na vrhuncu. Večina samic je že izlegla jajčeca, iz katerih se bodo v prihodnjih tednih izvalili in osamosvojili mladi rakci. Do sedaj so skupaj ujeli že 211 osebkov, med katerimi je bilo 36 samic. Le-te so skupaj nosile 6110 jajčec.
Rak trnavec prenaša bolezen račjo kugo in negativno vpliva na ribolovna območja, s čimer povzroča škodo tako v naravi kot v ribištvu. Nevaren je tudi za domorodne vrste rakov. Ob ustreznih pogojih za razvoj račje kuge lahko v kratkem času na majhnem območju povzroči 100-odstotno smrtnost populacije domorodnih rakov, kot so jelševec, koščenec in navadni koščak.
Več o invazivni tujerodni vrsti raka trnavca in domorodnih rakih v Sloveniji najdete tukaj.
Samica raka trnavca (Faxonius limosusu) z jajčeci (levo) in samica slikana s hrbtne strani (desno) (foto: Diana Marguč, Zavod za ribištvo Slovenije).