Skip to main content

Natura 2000 v dolini Branice

Novogoriška območna enota Zavoda RS za varstvo narave s partnerji je avgusta 2011 začela z enoletnim projektom »Natura 2000 v dolini Branice«.

S projektom bodo povečali poznavanja omrežja Natura 2000 in značilnosti varovanih vrst območja Dolina Branice med prebivalci območja, pa tudi v širši javnosti. 

V okviru projekta so izvedli že več delavnic in naravoslovnih dni. Na uvodnih delavnicah je tekla beseda predvsem o različnih živalskih vrstah, ki se jih varuje na Natura območju Dolina Branice. Gre za vrste, ki so marsikje v Evropi postale že zelo redke ali jih celo ni več, v dolini Branice in Vipavskih brdih pa so še dokaj pogoste.  Udeleženci delavnic so hitro prepoznali hrošča rogača, netopirja velikega podkovnjaka in majhno žabico z rumenim trebuhom, ki ji pravimo hribski urh. Druge vrste so manj opazne, zato jih poznajo le redki: hrošča hrastov in bukov kozliček, metulj črtasti medvedek, v vodi živeči laški piškur... Marsikdo je med predstavljenimi živalmi prepoznal tudi kačjega pastirja velikega studenčarja. To je največji kačji pastir v Evropi, ki se je na seznamu za EU pomembnih varovanih vrst znašel prav na predlog Slovenije. Na območju Dolina Branice se varuje kar 12 živalskih vrst, od katerih je večina vezanih na gozd in gozdne potoke.

Teoriji sledi praksa, saj lahko udeleženci naravoslovnih dni spoznavajo varovane vrste tudi v živo. Jeseni so ob pomoči Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev (SDPVN) spoznavali skrivnostne nočne prhutarje. Prisluhnili so jim z ultrazvočnimi detektorji, samčka resastega netopirja pa so si ogledali tudi od blizu. Najbolj radovedni so ga lahko potipali in bili so presenečeni nad nežnostjo njegovih prhuti. Netopirja je ujel predsednik SDPVN Aljaž Rijavec, ki je vsem zbranim razložil, kdo lahko lovi netopirje, s kakšnim namenom in kakšna dovoljenja so za to potrebna. Za zaključek smo si ogledali še mrežo, v katero se je netopir ujel in prisluhnili Aljaževim zgodbam o dogodivščinah s terena.

Projekt poteka na območju LAS Zgornja Vipavska dolina in Komenski kras, sofinancira pa se iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja.  

Lokalni partnerji: Kmetija posebne sorte Vid Sorta s.p, Kulturno društvo Karla Štreklja Komen in Center za razvoj podeželja TRG Vipava.

Vodja projekta: Irena Kodele Krašna

Več o projektu.

Za slepe in slabovidne(CTRL+F2)
barva kontrasta
velikost besedila
označitev vsebine
povečava